1. Karma (delovanje) prinese svoj sad; kajti tako določi Stvarnik. Je karma Bog? Ni čuteča.
2. Učinki karme (delovanja) se porazgubijo, kljub temu pa pustijo semena, ki vržejo delujočega v ocean karme. Karma ne prinese odrešitve.
3. Vseeno pa dela, ki so izvršena brez navezanosti ter v duhu služenja Bogu, očistijo um in nakažejo pot do odrešitve.
4. Naslednje je gotovo: pudža (čaščenje), džapa (ponavljanje mantre) in dhjana (meditacija) se izvajajo s telesom, glasom in umom; ena drugo presegajo v vzpenjajočem se vrstnem redu.
5. Če gledamo na to osmerno vesolje kot na izraz ali manifestacijo Boga, potem je kakršnokoli čaščenje izvrstno čaščenje Boga.
6. Glasno ponavljanje Njegovega imena ali mantre je boljše od petja hvale. Nato pride na vrsto tiho mrmranje. Najboljše pa je ponavljanje v umu - to pa je že zgoraj navedena meditacija.
7. Boljši od prekinjene meditacije je stanoviten in neprekinjen tok, kakršen je tok olja ali reke.
8. Plemenita drža "On sem jaz" je boljša od drže "On nisem Jaz".
9. S pomočjo popolne predanosti ostati v Resničnem Bitju, ki presega vsakršno misel, je resnično bistvo najvišje Bhakti (predanosti).
10. Zatopljenost v izvor ali jedro obstoja je tisto, kar učijo poti Karma, Bhakti in Gjana joge.
11. Kakor se ptice ujamejo v mreže, tako z zadrževanjem diha um postane obvladan in zatopljen. To je sredstvo za dosego zatopljenosti.
12. Kajti um in življenjski dih, izražena skozi misli in delovanje, se razraščata v različne smeri, toda poganjata iz iste korenine.
13. Obstajata dve obliki zatopljenosti, laja in nasa. To kar je samo zatopljeno, v laji ponovno oživi; če pa je mrtvo, ne oživi več.
14. Če um lahko postane zatopljen z zadrževanjem diha, potem bo "umrl", če bo osredotočen na eno samo točko.
15. Veliki jogi, čigar um je ugasnil in ki počiva v Brahmanu, nima več karme, kajti dosegel je svojo resnično naravo (Brahman).
16. Ko se um umakne zunanjim čutnim predmetom in zagleda lastno blestečo se obliko, je to prava modrost.
17. Ko se um neprestano poglablja v lastno naravo, se izkaže, da um kot tak sploh ne obstaja. To je premočrten postopek, primeren za vse.
18. Um so le misli. Med vsemi mislimi je misel "jaz" korenina. Um je torej le misel "jaz".
19. 'Od kod se dviga ta "jaz" '? Poišči to znotraj sebe. Ta "jaz" nato izgine. To je iskanje Modrosti.
20. Kjer ta "jaz" izgine, tam se sam od sebe pojavi "Jaz, Jaz". To je Neskončnost.
21. To je resnični pomen besede '"jaz". Kajti tudi v globokem spanju, kjer ni budnega "jaza", ne prenehamo obstajati.
22. Telo, čuti, um, življenjski dih (prana) in nevednost (avidja) so vsi nečuteči in niso Resničnost. Jaz sem Resničnost (sat). Ta prekrivala nisem Jaz.
23. Ker ni drugega bitja, ki bi poznalo to kar je, je "to kar je" zavedajoče se. Mi smo to. 24. Obstajajo tako živa bitja kot Stvarnik. V Biti so eno. Razlika je v stopnji znanja in drugih lastnosti.
25. Ko živo bitje vidi in spozna sebe brez lastnosti, je to vednost o Stvarniku, kajti izkaže se, da ni Stvarnik nič drugega kot Sebstvo.
26. Poznati Sebstvo pomeni biti Sebstvo, saj ni dveh ločenih sebstev. To stanje se imenuje tanmaja ništa (bivanje v "Tem").
27. Pravo je tisto "znanje", ki presega tako znanje kot nevednost. "Tam" ni več ničesar, kar bi bilo še treba spoznati.
28. Ko pride do spoznanja prave narave, je "tam" Obstoj bez začetka in konca; - je neprekinjeno Zavedanje-Blaženost.
29. Obstoj v tem stanju Najvišje Blaženosti, onstran vseh misli o vezanosti ali osvoboditvi, je bivanje v služenju Vrhovnemu.
30. Spoznanje Tega, kar obstaja, ko je izginila vsaka sled o "jazu", je dobra strogost (tapas). Tako poje Ramana, Sebstvo vseh.

Aum Tat Sat                                                                       shantaram108@yahoo.com
Ramana Maharshi: Upadesa Saram - 30 verzov o iskanju Modrosti
1