Z dogovorom rešujemo različne interese in neusklajenosti. Dogovor predpostavlja, da se z njim obe strani strinjati

Glede na to, kako pridemo do dogovora, pa lahko dogovore razvrstimo v več skupin:

* sporočena želja

Nekomu povemo, da si nečesa od njega želimo (ali ne želimo). To se samo po sebi še ne smatra za dogovor, vendar se predpostavlja, da če je drugi to vzel na znanje in ni ugovarjal oz nasprotoval tej želji, da jo je vsaj načeloma pripravljen upoštevati

Če se tovrstni “dogovor” ne upošteva lahko pride do očitkov:

“Saj sem ti povedal, da ne maram tega, pa to vseeno počneš“

* Vsiljen dogovor
primer: oče postavi otroku ultimat: ali pospraviš sobo, ali pa ne boš smel v kino zvečer

Če eden ve, da ga bo negdo nadlegoval, ali izvajal pritisk (ali tako čuti), dokler ne bo pristal, lahko pristane na dogovor samo zato, da ima takrat mir, ne glede na to, ali ga misli izpolnjevati ali ne.

* različno razumljen (nejasen) dogovor

Seveda pa se dogovori med seboj razlikujejo tudi po pomembnosti -eni so pomembnejši kot drugi- bolj problematično pa je, če ima isti dogovor za vsako stran različno težo oz. pomembnost

Poleg pomembnosti posameznega dogovora, pa se razlikujejo tudi različni ljudje po tem, koliko jim je izpolnjevanje dogovorov pomembno nasploh.

V življenju oz v komunikaciji vsak dan sprejemamo veliko dogovorov in mnogih se niti ne zavedamo.

Že iz tega je razvidno, zakaj je toliko težav povezanih z dogovori.

V življenju sklepamo veliko dogovorov. Jasno je, da nam vseh (še posebno tistih manj pomembnih in nejasnih ali medlih ali vsiljenih, ne uspe držati ali pa jih v doočeni situaciji niti nočemo.

Nekateri ljudje na kršitve dogovorov (četudi enostranskih) reagirajo z nasiljem ali obtoževanjem.

To ima za posledico podrejanje in s tem tudi streh inprikrivanje, ali pa strah pred dogovori, ki so povod za napadanje ali očitanje.

Vsekakor je jasno, da ni veliko konsktruktivnosti v napadanju ali očitanju, pa ljudje to vseeno počnemo. Zakaj?

Zato, ker imamo problem s tem, ko naše želje ali potrebe niso izpolnjene in ga ne znamo reševati drugače.

potem je precej lažje razumeti, da večkrat pride do kršitve dogovora, še posebno na začetku, ko še ni ustaljen, ali pa manj pomembnih dogovorov oz. v izrednih okoliščinah.

Upoštevati je potrebno tudi različno raven pomembnosti dogovorov nasploh.

določiti odkupnino

upravičenost do dogovora

izpolnjene želje ali spoštovanje pravic

pomoč ali ne škodovanje

Občasno je postebno dogovore, ki jih nismo dalj časa prakticirali, osvežiti ali obnoviti.

Marko Iršič