KRIZA V ODNOSU

Vsak človek si želi lepih in osrečujočih odnosov. Še več, vsak ima potrebo po odnosih v katerih je sprejet tak kakršen je.

Problemi nastanejo občajno, ker eden ali oba v odnosu ne dobita tistega, kar pričakujeta ali si želita.

Če se take situacije kopičijo(ponavljajo) ne da bi se sproti razreševale tako, da bi bilo dobro za oba, potem potem nastopi v odnosu kriza.

Na krizo pa partnerja (ali prijatelja) lahko reagirata na različne načine:

s pobegom,

z napadanjem ali

z razreševanjem

Do pobega pride, ko začne zmanjkovati moči za vstrajanje v odnosu oz. ko je bolečina prehuda.

Pobeg je obicajno le delen (kadar kdo popolnoma pobegne iz odnosa, to pomeni, da se odnos konča) in je sorazmeren z bolecino, nesprejetostjo ali pomanjkanjem v odnosu.

Pri tem za odnos ni bistvene razlike, ali pobegneš v druge odnose ali le ven iz odnosa.

Pobegneš lahko na nezavednem nivoju, miselno, čustveno ali dejansko.

Napadaš ali izvajaš pritisk, kadar hočeš izsiliti od drugega to, da ti bo v odnosu lepo.

Ne oziraš se na to, ali je to sploh možno, niti na to, ali si drugi tega želi in kako bo to vplivalo na njegovo nadaljno motiviranost za to, da bi ti ustregel.

Tudi silovitost napadanja, izsiljevanja ali obtoževanja je sorazmerna z silovitostjo stiske, ki jo doživljaš.

Z razreševanjem pa se lahko krizo prebrodi na tak način, da je po njej bolje kot pred njo.

Vendar je pri razreševanju za razliko od bega in napada, nujno, da problem in naše reagiranje ozavestimo. Da presežemo našo programiranost, ki določa beg ali napad in pogledamo, kako se lahko bolečino oz. Stisko odpravi na boljši način, namreš tako, da se odpravi vzroke zanjo.

Če komunikacija ne preskoči na višji nivo, če problema ne pogledamo od zunaj kot zavezniki na ravni reševanju problema, čeprav smo na ravni problema oz. Interesov nasprotniki. Pomembno je, da skupaj iščemo rešitev, ki bo odpravila nasprotništvo tudi na ravni vsebine.

Za to pa je pomembno, da drug drugemu zaupamo, da smo zavezniki in da upoštevamo tudi stališče drugega in skrbimo za to, da oba prideva do rešitve, ne samo jaz. Če drugi začuti, da ni sam pri prizadevanju za svoje interrese se lahko sprosti in tudi sam pomaga iskati rešitve, ki bodo dobre tudi za drugega. Pri tem pa pride tudi do sinergije in rešitev se lahko najde, čeprav na začetku izgleda, kot da to ni možno.

Kriza torej pomeni nevarnost in priložnost hkrati. Nevarnost za poslabšanje odnosa, če začnemo drug drugega obravnavati kot naspprotnika in priložnost, če drug drugega obravnavamo kot zaveznika vsaj na ravni reševanja problema, s čemer se odnos lahko močno izboljša!

 

Marko Iršič

1