Nekdo, ki občuduje druge, ne počuti se pa občudovanega, izgublja občutek lastne vrednosti. Čustveno se podreja drugim in prosjači za pozornost. Tudi ko jo dobi pa drugega potisne v to, da ga ne spoštuje, še manj pa občuduje, ker sam sebe ne spostuje. Zato tudi v takem odnosu trpi. Reagira tako, da odnos prekine, (vendar se njegov občutek nevrednosti se poglobi,) ali pa tako, da udriha okoli sebe, napada in obtožuje. S tem drugega prežene ali pa podredi.Vsekakor tak odnos nima ontološke vrednosti, čeprav se lahko potem situacija obrne in problem se nadaljuje.V skrajnem primeru je lahko izid ta, da tisti, ki je bil prej občudovan ostane opustošen in tisti, ki je prej občudoval ostane z grenkim samospoštovanjem.

Če pa koga občudujejo drugi, on pa nima koga, ki bi ga občudoval, hkrati pa ni popoln in se tega zaveda, zabrede v krizo. Občuti veliko težo odgovornosti, ki mu jo nalaga občudovanje drugih, vendar ve, da ga ne zmore upravičiti. Poleg tega začne izgubljati veselje do življenja, ker ni nikogar ali ničesar več, ki bi bil vreden občudovanja ali navdusenja.Tak človek z drugimi ravna nespostljivo z drugimi in tudi drugi ga silijo v to ravnanje, ker pristopajo z naravnanostjo: ti si vse, jaz nisem nič.Obstaja nevarnost, da tak človek pade v zasvojenost, agresivnost, depresijo, ali kaj drugega.

PRIJATELJSTVO - naklonjenost

Zaljubljenost temelji na hierarhičnem občudovanju. Torej zaljubljen si v osebo, ki je po tvojem bolj vredna občudovanja, kot ti sam. Občutek občudovanosti pa dobivaš od drugih, ali pa tudi ne.Vsekakor hrepeniš tudi po tem, da bi te druga oseba občudovala, kljub temu pa se globoko v sebi bojiš, da ga nisi vreden.Če se ti zdi, da ga dobivas nazaj, si čisto srečen, sicer pa čisto nesrečen.V takem primeru se reče, da si nesrečno zaljubljen. Lahko pa je to tudi znotraj partnerskega odnosa. Počutis se prikrajšanega, ne dobiš dovolj občudovanja.To da je drugi deležen občudovanja, mu ali ji zelo prija in zato tudi ostane v takem odnosu, ali pa ji ustreza bližina občudovalca vsaj občasno. To ji dviga občutek lastne vrednosti, vendar občudovalca ne spostuje.Lahko občudujes nekoga, ki te ne občuduje in vseeno lahko živis, če imas sicer dovolj občudovalcev, če ne, pa padeš v stisko.

ZAKON - spoštovanje

Če pa je prisotno hierarhično, je lahko usmerjeno le ven iz odnosa in usklajeno. Usklajeno v smislu, da oba občudujeta iste ljudi in isti ljudje občudujejo njiju, ali pa, da imata oba občudovane in občudovalce izven odnosa približno v enakem številu. Če to ni usklajeno, se poruši ravnotežje občudovanja tudi v odnosu.

MATI – OTROCI

V odnosu med materjo in otroci pa je temelj kombinirana uravnoteženost občudovanja. Otroci občudujejo mamo, ker jim lahko zagotavlja vse mogoče. Mati pa tudi občuduje otroke vendar na drugačen način. Občuduje jih kot čudež, kot novo življenje…Za to je to občudovanje na nek način hierarhično, vendar kljub temu tudi linearno.Ko otroci odraščajo se mora uravnoteženost spreminjati vedno bolj v linearno, sicer je oviran razvoj otrok. Če mati postopno ne spreminja občudovanja v linearno, s tem v bistvu odteguje otrokom občudovanje, ki ga potrebujejo in jih sili, da ostanejo na nivoju nemoči, ali pa, da pretrkajo odnos in občudovanje iščejo drugje, ali pa da ževijo dvojno življenje- eno vlogo doma in drugo drugje.

Večina ljudi je nagnjenih v to smer.Njihova smopodoba je zelo slaba in s tem so se nekako navadili živeti. Iščejo koga, ki ga lahko občudujejo in jim on to pusti oz. hoče.V osebnih odnosih ne morejo priti globoko, ker prej ali slej drugega prepričajo, da so slabi oz. nevredni.Imajo občutek manjvrednosti.

Uravnoteženi so tisti, ki imajo dobro samopodobo in ne občudujejo drugih pretirano, vendar se tudi ne pustijo občudovati. Imajo precej realno podobo o sebi in o drugih, zato vidijo, da drugi niso take nule ali taki popolneži, kot se kažejo. Zaradi tega pa težko vzpostavljajo odnose z enimi ali z drugimi.Za dober odnos potrebujejo, nekoga ki je tudi uravnotežen. Oni so sposobni in hočejo graditi pristne odnose, zato tudi precejkrat pridejo v konflikt z enimi ali drugimi.

NADGRADNJA

Obstajajo pa tudi taki, ki presežejo tudi uravnoteženost. Ti so po svojem bistvu uravnoteženi in imajo dobro samopodobo, so pa tudi tako široki, da lahko gradijo odnos tudi s tistimi, ki niso uravnoteženi, saj jim lahko pridejo nasproti in jim postopno pomagajo, da izboljšujejo svojo samopodobo, do takrat pa navidezno pristanejo na njihov koncept. Druge sprejemajo in vidijo njihovo vrednost, hkrati pa razumejo, da potrebujejo kompenzacijo do takrat, ko jim uspe izboljšati samopodobo.Taki ljudje se lahko dobro ujamejo z vsakim.Kljub temu pa so velikokrat na poti tistim, ki ekstremno iščejo občudovanje (tirani, manipulanti,...), ker so jim nevarni oz. ljudi osvobajajo od odvisnosti od njih.

SELEKTIVNO ZANIMANJE

Kdor ima tako ali drugačno deviacijo se za druge selektivno zanima. Glede na to, ali lahko od njih dobi, to kar išče. Značilno je tudi, da eden občudujte me rabi več občudovalcev. Ne trpi pa konkurence oz. se enega ki išče občudovanje. Med takimi prihaja do nestrpnosti in konfliktov, ker se borijo za "publiko". Z uravnoteženimi se pogojno ujamejo. ustrazajo pa jim občudovalci.Sami občudovalci pa se tudi ne ujamejo, ker so si nezanimivi. Ti pa se na nek način borijo za tiste, ki jih občudujejo, čeprav je ta boj precej bolj pasiven ali prikrit. POtrebujejo potrditev od tistega, ki ga občudujejo, da mu to ustreza.

DOBROTNIK

Dobrotnik je tisti, ki te sprejema v tvoji danosti in ti hkrati krepi samopodobo.