Pogled na Mozarta
Hočeš nočeš velja splošno mnenje, da so za glasbo bistveno pomembni tudi skladatelji. Štirje skladatelji so nad vsakršno kritiko: Bach, Beetoven, Mozart in vaš posebni ljubljenec. Če bi poskušali kritizirati katerega od teh, bi bilo to tako jalovo početje, kakor če bi trdili, da je bil Shakespeare slab dramatik
ali da ne morete razumeti, zakaj se ljudje tako navdušujejo nad Beatlesi. Ni treba praviti, da občudujete Beethovna ali Mozarta, ker se to razume samo po sebi. Kar zadeva vašega posebnega izbranca (čudno, kako neznaten je ženski prispevek k glasbi), ga boste morali braniti tudi za ceno lastnega življenja, zakaj ko ljudje enkrat izvejo za vašo strast do česarkoli, bodo to po najboljših močeh poskušali uničiti. Mimogrede povedano: opazili boste, da mladi ali napredni kritiki ne omenjajo Beethovna ali Mozarta, če je le mogoče.Mozart se edini odlikuje po tem, da je - kot je splošno znano - namesto opusov pisal köchle, česar ni delal noben skladatelj ne pred njim ne po njem. Velika Mozartova priljubljenost se je začela takrat, ko je to vznemirljivo dejstvo po naključju odkril mož s priimkom Köchel. Te številke dajejo Mozartovim delom čudovit pridih skrivnostnosti, čeprav lahko pričakujemo, da so tudi zelo tvegane, če z njimi ne ravnamo primerno. Od nikogar ni mogoče pričakovati, da bi poznal številke Beethovnovi
h opusov, za rahlo usekanega bi veljal tisti, ki bi poznal vse številke iz Bachovega BWV, pač pa si je zelo dobro biti domač z nekaj köchli.Zelo hitro so zasloveli tisti ljudje, ki so znali takole mimogrede primerjati K.375b s K.375c. Taksno početje je precej varno, ker je zelo verjetno, da vam ne bo mogel nihče ugovarjati.
Nekatere številke morate poznati - na primer K.525. Prav žalostno je, da marsikdo hodi okrog in to imenuje Eine kleine Nachtmusik, čeprav jo zmeraj lahko odnesete s tem, da govorite o se
renadi št.13.Morali bi poznati tudi K.385-Haffnerjevo simfonijo, K.425 Linško, K.504 Praško in K.551 imenovano Jupiter - teh simfonij nikoli, nikoli ne omenjajte po številkah, saj imajo uveljavljena imena - ravno tako pa bi morali vedeti za K.543, ki je simfonija st.39 in K.550, ki je st.40 - in teh dveh nikoli ne omenjajte po imenih, ker jih nimata.
Lahko bi začeli s tem, da bi vedeli, kaj so K.100, K.200, K.300, K.400 in K.500, ampak to bi bila preočitna zvijača. Dober je K.365, koncert za 2 klavirja v Es-duru, saj 365, kot se mogoče spomnite, pomeni stevilo dni v navadnem letu.
Od časa do časa se najde kakšen tak, da začne mešati glavo z Mozartovo numerologijo, ker so pri nekaterih delih dve ali tri možne različice za oštevilčenje, pa nobena povsem zanesljiva. Ampak takšno početje je jasno namenjeno zabavi in se zanj nihče ne zmeni.
Nikoli nihče ne omenja klavirskega koncerta st.23, razen če hoče veljati za resnično obveščenega. Če si ne morete zapomniti, da je to K.488, potem govorite o njem kot o najboljšem koncertu v A-duru. Dejstvo, da so se drugi v A-duru, spravi vašega nasprotnika v neprijeten položaj in ga se bolj zbega, če ga omenjate samo kot A-dur. (Pazite pa, da vam ne bi kdo nastavil pasti in vas zvabil v razpravljanje o simfoniji st
.34, ki jo je dal Mozart napisati nekomu drugemu, ker tistega dne ni bil posebno pri volji.)Nekaj drugih dobrih namigov o številkah: K.297b Sinfonia concertante v Es-duru, K.622 koncert za klarinet in K.264, 9 variacij na temo "Lison dormait". Kmalu se vam bodo priljubile tudi kakšne manj znane skladbe.
Morda si mislite, da rahlo pretirano poudarjamo, kako pomembne da so te številke, ampak o Mozartu se da povedati komaj se kaj drugega, saj je vse, kar je napisal, tako popolno, da ni nikjer nobene napačne note. Na Mozarta se pravilno odzivamo tako, da hodimo okrog z neprizadetim pogledom in polni občudovanja, ki se z besedami ne da izraziti.
Če ugotovite, da vas Mozartova glasba dolgočasi, to strašno dejstvo obdržite zase. Ravno tako bi lahko rekli, da ne marate živali ali da ne vidite, kakšen smisel ima balinanje.
Ena najprijetnejših reči pri Mozartu je ta, da komaj kdo zna res dobro igrati njegovo glasbo. Dirigenti, ki nas pretresejo s svojim Beethovnom, nas prestrašijo s svojim Wagnerjem in nas priklenejo s svojim Bartokom, postanejo pri izvedbi Mozarta zelo živčni, zato ste lahko skoraj popolnoma prepričani, da je 95% Mozartovih izvedb neustreznih-zato to brez obotavljanja tudi povejte. Ker se zdi, da bi bil idealen izvajalec njegovih mojstrovin orkester a
ngelov, ki bi mu dirigiral sveti Peter, sam Mozart pa bi igral klavir, je čisto jasno, zakaj navadnim smrtnikom tolikokrat spodleti.Med uporabna neobičajna Mozartova dela sodijo: baletna glasba Les Petits Riens K.299b, Sinfonia concertante v Es-duru K 364, koncert za fagot K.191, pihalni kvintet K.452, serenada za 13 pihal K.361, serenada št.3 v D-duru K.293 in pesem Un moto di gioia K.579-pa še poljubno število nemških plesov in menuetov, kolikor se jih le morete spomniti. Kot z nečim posebnim poskusite z
Beechamovim posnetkom K.605 št.3.Mimogrede povedano: Mozart je bil imeniten fant. Bil je prav tako grd kakor vi in jaz, strastno je pil pivo in igral biljard, zmeraj pa je bil zadolžen. Se skladatelj sploh more še bolj približati popolnosti?
Peter Gammond Bluff your way in Music, The Bluffer's guide 1993