Princ nadškof Colloredo in njegova vloga

Grof Hieronymus Colloredo je bil imenovan za salzburškega princa nadškofa 14.marca 1772. Na položaju je nasledil svojega predhodnika Sigismunda Schrattenbacha, ki je preminil. V sklopu salzburškega dvora je deloval dvorni orkester. Leopold Mozart je od 28.2.1763 pa vse do konca zasedal mesto vice-Kapellmeistra z letno plačo 300 guldnov. Kljub rednim peticijam se v svojem življenju ni uspel prebiti na višji položaj, ki so si ga po pravilu izmenjevali Italijani. Wolfgang je 21.8.1772 postal koncertni mojster brez dohodkov, kasneje pa mu je pripadala plača 150 guldnov letno. Položaj se mu je popravil 25.2.1779, ko ga je nadškof Colloredo imenoval na mesto dvornega organista z letno placo 450 guldnov.

Na splošno velja prepričanje, da nadškof Mozartovim ni bil naklonjen in je na vsakem koraku onemogočal Mozartov napredek. Ce želimo odgovor na to vprašanje moramo osvetliti tudi drugo plat medalje. Mozartova sta med 12.1.1762 in 13.3.1773 skoraj sedem let preživela na potovanjih po Evropi. V tem obdobju je Leopold ohranil svoje mesto v dvornem orkestru in krajša razdobja celo prejemal plačo. Danes si skoraj ne moremo predstavljati, da bi si član filharmoničnega orkestra lahko izboril delno plačan dopust v dolžini sedmih let.

Član orkestra se v 18.stoletju po položaju ni bistveno razlikoval od ostalih dvornih služabnikov. Glasba je bila stalnica v vsakdanjem življenju in nanjo se ni gledalo kot na posebno vejo v umetnosti. Colloredo je nedvomno vedel, da je njegov organist sijajen glasbenik, a gotovo ni niti pomislil, da bo Mozartova zvezda 200 let kasneje dobesedno zatemnila vse ostale skladatelje. Salzburg je v Mozartovih letih štel 40.000 prebivalcev (Dunaj 270.000). Mesto ni imelo svoega gledališča in le en orkester, kar ni zadoščalo Mozartovim potencialom. Iz današnje perspektive se zdi, da je geografski položaj Salzburga in glasbeni vplivi, ki so vanj prihajali iz Italije, Mozartu v njegovem zorenju zagotovo pomagalo, Colloredo pa mu je omogočal, da je svoj talent in znanje pokazal tudi drugje.

Literatura:

Giegling, Weinmann and Sievers, eds. Chronologisch-thematisches Verzeichnis samtlicher Tonwerke Wolfgang Amadé Mozarts, 6.izdaja, Wiesbaden, 1964.
Landon, H.C. Robbins, ed. The Mozart Compendium. New York, 1990.
Sadie, Stanley. The New Grove Mozart. New York, 1983.
Zaslaw, Neal, and Cowdery, William, eds. The Compleat Mozart. New York, 1990.