Kompletno predstavitev in naročilnico
najdete na naslovu:

http://geocities.datacellar.net/vinoteka2000

La�ki rizling

Zelenkasta barva vina, katerega kakovost je odvisna od obremenitve trte. V na�ih razmerah, če se odločimo za trgatev v pozni zrelosti, daje odlična, sortno močna, polna, bogata vina s plemenito aromo, ki nas pri plemeniti gnilobi spominja na mandeljne.

La�ki rizling je najznačilnej�a sorta Ljutomersko-ormo�kih goric. Pri nas poka�e dosti sortne značilnosti tudi v slab�ih letinah! Z na�im la�kim rizlingom smo prejeli naslednja priznanja: mednarodno ocenjevanje vina KUTJEVO 2001 - srebrna medalja in �e dve leti zapovrstjo Zlato medaljo dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina! Predsednica ocenjevanje je prof.dr.danica �IKOVEC, častna občanka in velika dama Evropskega reda vitezov vina.

"Po drugi svetovni vojni je bil prav La�ki rizling iz Ljutomera prvo vino, ki je utrlo pot slovenskim in jugoslovanskim vinom na angle�ki trg in celo na angle�ki dvor."  prof.dr.danica �IKOVEC: Vino - pijača do�ivetja

Zeleni silvanec

Zeleni silvanec je tudi v Sloveniji stara sorta, sorta nekoč imenitnega slovesa, v na�ih krajih pa je imela starodomovinsko pravico. V zadnjem času pa je bila zamenjana z "modnimi" sortami, kot so Sauvignon, Chardonnay in podobne, ki pa se niso izkazale kot kvalitetnej�e.  Zato zadnja leta ponovno pridobivajo na veljavi te stare sorte, med njimi vsekakor tudi zeleni silvanec. Najdemo ga �e v kak�nem zasebnem vinogradu, starej�i prijatelji vina se ga sentimentalno spominjajo, sedaj pa zopet pridobiva na veljavi. O redkosti priča naprimer podatek, da je pri ocenjevanju v letu 1999 poleg na�ega vzorca s svojim sodeloval le �e eden vinogradnik. Ocena prof.dr.Slavice �ikovec za Zeleni silvanec se je glasila "Oba zelena silvanca sta bila vrhunske kakovosti - �koda, da jih ni bilo več"! Skupina pri drugih sortah je �tela tudi preko 20 vinogradnikov.

Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina je tako na� silvanec prejel priznanja vsa leta dosedaj - in to zlata priznanja ! Moram pa opomniti, da je silvanec tudi prvo vino, s katerim sem se poskusil na ocenjevanjih večjega ranga (dosedaj me �e ni razočaral in prepričan sem, da me ne bo - F.Kolbl)

Rumeni mu�kat

Je ena najstarej�ih mu�katnih sort, ki naj bi jo Noet vzel na barko. Dokazano je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta, sorto so opisali kot Uva Apiana (grozdje, ki privlači čebele). Je aromatična sorta, s precej ustaljeno srednje veliko rodnostjo. Grozdne jagode so srednje velike, okrogle z debelo ko�ico, rumeno zelene do zlato rumene barve, imajo značilen mu�katni okus in vonj. Zelo močno so razvite primarne in aromatične buketne snovi �e v sami grozdni jagodi. Sorta ima dolgo vegetacijsko dobo in dozoreva pozno. Ustrezajo ji prepustna tla in suho vreme ob dozorevanju. Mo�t dosega ob polni zrelosti 20 do 24% sladkorja in 6 do 9g/l skupnih kislin, kar daje osnovo za vina vrhunske kakovosti, polnega okusa, z izrazito in bogato, �iroko odprto mu�katno aromo in cvetico.

Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina je tako na� mu�kat prejel vsa leta dosedaj - in to zlata priznanja ! Priporočamo ga predvsem ljubiteljem sladkih in izrazito aromatičnih vin.

�ipon

Ime izvira iz Napoleonovih časov (si bon - dobro, kar so podomačili v �ipon). Zrel grozd je srednje velik do velik, valjaste oblike, srednje zbit, s srednjimi do velikimi podolgovato-okroglimi jagodami, zelenkasto rumene do zlato rumene barve. Na� �ipon na svoji s soncem obsijani jugozahodni legi dosega polno zrelost in harmoničnost. Kot polsuho vino ga priporočamo za ljubitelje, ki imajo raj�i manj aromatična in manj sladka vina.

Letos smo ga pridelali prvič kot sortno vino, del ga �e vedno uporabljamo za namizno vino zvrsti, ki se odlično me�a z mineralno vodo (brizganci).

(c) vinoteka2000