| PRVA LEGENDA O VINU |
Legenda pripoveduje, da je v Perziji v Heratu �ivel mogočen vladar �ameran, katerega sin Badan je slovel kot odličen lokostrelec in je s pu�čico, natančno izstreljeno v glavo kače, ki je bila ovita okrog orlovega vratu, tega re�il zanesljive smrti. Natančno čez eno leto, ko je �ah v spremstvu svojih podanikov spet stopil proti prestolu, je priletel isti orel, zakričal in udaril s kljunom po tleh ter izpustil iz kljuna predenj vrečko pečk ter odletel.
Dvorni modreci so naročili vrtnarju, naj pečke posadi in opazuje, kaj bo iz njih zraslo. Čez čas je vzklila ena sama mladika, ki je bila vsem tuja. Po nekaj letih se je pojavilo na rastlini grozdje. Grozdje se je jeseni obarvalo temno modro, zato je �ah skupaj s svojimi dvornimi svetovalci menil, da je sade�, ki ga je rastlina obrodila, njena poglavitna vrednost. Sade� je bil poln soka, zato so se domislili, da bi iz njega iztisnili sok in ga pustili v posodi. Vrtnarju so naročili, naj opazuje, kaj se bo z njim dogajalo. Ta je pri�el ves razburjen in prestra�en k �ahu, mu povedal, da sok vre, dela mehurčke, brbota, in to brez ognja. V začudenje vseh je po vrenju, ko se je sok zbistril, dobil svetlo rdečo barvo.
�e vedno pa je skrivnostni sok, ki je vrel brez ognja, ostal nedotaknjen, ker so se bali, da je strupen. Tako je �ah odločil, naj dajo povreti, rdeče obarvani sok, ki ga danes imenujemo rdeče vino, piti na smrt obsojenemu, ter tako ugotoviti njegov dejanski učinek. Če bo človek pre�ivel, ga ne bo usmrtil. Po prvih po�irkih se je obsojenec nakrem�il, vino je bilo kislo in trpko. Toda obljuba ga je vzpodbudila, da je pil naprej. Učinek je bil neverjeten. Čez čas je postal zadovoljen, veder, vesel, začel je peti in plesati. Potem mu ni bilo več te�ko piti. Vino ni bilo več kislo niti trpko, dokler zaradi opitosti ni "ponorel", začel razgrajati in nazadnje je padel v globoko spanje. Ko se je zbudil, ga je vladar spra�eval o njegovih občutkih, ki jih je opisal pribli�no takole: najprej mi je pijača vzbujala odpor, bila je kisla, grenka. Ko sem pil naprej, se je v srcu pojavilo veselje, in radost in vse je postajalo zelo lahko in lepo. Povsem opit pa je izgubil spomin; ponorelega obna�anja se ni spomnil niti učinka, ki ga je imelo vino tedaj nanj. Vse to pa so si dobro zapomnili gledalci.Od takrat naprej so začeli trto gojiti in vino je začel piti tudi �ah �ameran; postalo je spremljevalec njegovega �ivljenja.
Iz legende izhaja �e danes veljavna značilnost vina, da je vino za zdravje in dobro počutje čudovita pijača, dokler ne prekoračimo praga, ko postane vino strup, ki osme�i in naredi za norca vsakogar, tudi velikega misleca, kaj �ele človeka z ni�jimi inteligenčnimi sposobnostmi. Dobro bi bilo, da bi se tega zavedali vsi pijanci, ki zlorabljajo ta dragoceni dar - vino - v svojo sramoto in �kodo ter v nesrečo in trpljenje najbli�jih.
| DRUGA LEGENDA O VINU |
Druga legenda pravi o zdaj�njem Afganistanu, ki ga obkro�ajo 7750m visoki vrhovi; meji na Iran, nekdanjo Sovjetsko zvezo, Kitajsko in Pakistan. Na zahodu in jugu je okrog 110.000 ha namakanih vinogradov, zasajenih z namiznimi sortami in sortami za rozine. Vinskih sort je malo, neznatna je tudi kakovost pridelanega vina. Vsakdo, ki pozna strmo gorovje Hinduku�, lahko sledi legendi in si predstavlje, kako so pred več tisočletji v bli�ini �iveči ljudje prina�ali od tam divjo trto, jo začeli gojiti - kultivirati. V bli�ini Haine, kjer so se zbirali ob praznovanjih pri templju varna, so med izkopaninami na�li liste vinske trte. Pri gojenju divje trte so k bolj�i kakovosti veliko pripomogli v novih razmerah nastali kakovostnej�i mutanti. V Afganistanu je bila vinska kultura �e v stari zavezi pod vplivom religije, kar nesporno pričajo izkopanine v poru�enem centralnem templju Varna, ki je bil uničen ob vdoru islama.
Izku�nje pri pridelovanju grozdja in pridobivanju vina so pre�le iz Azije prek Egipta, Trakije in Krete v staro Hellado - Grčijo, kjjer so dosegle svoj razcvet. Vino je prodrlo v vse pore �ivljenja, umetnosti, filozofije in religije.
Vino je dalo kulturi in ljudstvu v de�elah, kjer je rastla vinska trta, poseben pečat. Več tisoč let pred na�im �tetjem je bil, na primer, v Mezopotamiji pisni znak VINO IN �IVLJENJE enak. Stiskalnica, izkopana leta 1969 blizu Damaska, izhaja iz 6. tisočletja pred na�im �tetjem.
Vir: �IKOVEC Slavica, VINO - pijača do�ivetja, Kmečki glas, 1996