VINOTEKA 2000 / VINSKE SORTE

z (Sauvignon) (La�ki rizling) (Zeleni silvanec) (Renski rizling) (Sivi pinot) (�ipon) (Traminec) (Rizvanec) (Rumeni mu�kat) (Chardonnay) (Mu�kat ottonel) (Literatura) (slike grozdja posameznih sort)

SAUVIGNON (slika)

Zelenkasto rumeno vino, bogato z alkoholom, z izredno lepo svojevrstno cvetico in aromo, ki ima, odvisno od naravnih danosti, zlasti od geolo�ke podlage in vrste tal značilno cvetlico in aromo po bezgu, travi, mu�katu in suhih figah. Grozd je majhen do srednje velik, zbit, z majhnimi in srednje velikimi jagodami. Je pozno dozorevajoča sorta, ki ne slovi po obilni rodnosti, pač pa po veliki odpornosti proti zimskim pozebam. Iz njega dobimo visokokakovostno vino, polnega okusa, s prijetno sve�o kislino, ne prete�ko. Je sorta severnej�ih pridelovalnih območij. Vino se lepo vkomponira z drugimi belimi vinskimi sortami in daje posebno nevsiljivo cvetico. Lastnost vina, da izbolj�a kakovost drugim sortam �e dolgo izkori�čajo v Franciji, pri nas predvsem pri jan�evcu in halo�anu. (Nazaj)

LA�KI RIZLING (slika)

Zelenkasta barva vina, katerega kakovost je odvisna od obremenitve trte. V na�ih razmerah, če se odločimo za trgatev v pozni zrelosti, daje odlična, sortno močna, polna, bogata vina s plemenito aromo, ki nas pri plemeniti gnilobi spominja na mandeljne. Sorta je po poreklu francoska in nima z renskim rizlingom nič skupnega. Velja mnenje, da je to najpomembnej�a sorta balkanskih de�el, Avstrije in severne Italije. Zrel grozd je majhen, valjaste oblike, zelo zbit in ima navadno stranski grozd. Jagode so majhne, okroglo podolgovate in zlato rumene na barve na sončni strani, na senčni pa povsem zelene. Je pozno dozorevajoča sorta, ki obilno rodi, ne prenese vla�nih tal iti su�e. Mo�t ima odvisno od rodnosti in letnika od 16 do 22% sladkorja in od 6 do 12g/l skupnih kislin. Je odlična sorta, ki daje pri manj�i obremenitvi v prezrelosti odlična vina posebnih lastnosti. Če je grozdje na najbolj�ih legah, pri majhni obremenitvi, obrano pozno, dobimo vina vrhunske kakovosti - od poznih trgatev, izbora, jagodnega izbora, suhega jagodnega izbora in ledenega vina, ki dosegajo v svetovnem merilu najvi�ja priznanja.(Nazaj)

ZELENI SILVANEC (slika)

Sorta je primerna za rahla, dobro gnojena tla in tople lege. Je srednje pozno dozorevajoča, občutljiva za gnilobo. Daje dober pridelek. Izhaja iz kavka�ke divje trte, v Avstriji je prvič omenjana �e pred 800 leti. Ime izhaja iz Silvanus - rimski bog gozda. Grozd je srednje velik,, valjast. Jagode so zbite, srednje velike, navadno okrogle, v prezrelosti rumeno zelene. Dozoreva srednje pozno. Pridelki so srednji do visoki. Rodnost je redna, vendar z nekoliko ni�jo sladkorno stopnjo pri visoki rodnosti, s 6 do 9g/l skupnih kislin. Vino je rumeno zelenkaste do rumene barve, polno, z milo kislino in nevtralno aromo. V ugodnih vremenski razmerah, ob pravilni rezi in ne preveliki obremenitvi trte so to odlična vina, primerna za zvrstitev z drugimi sortami. (Nazaj)

RENSKI RIZLING (slika)

Po poreklu je iz renske divje trte. Ime izhaja iz besede "rieseln" - osipavati, saj je bila ena izmed lastnosti trte, da se je rada osipavala med cvetenjem. Iz sorte dobijo vino z naj�ir�o paleto po okusu in cvetici od suhega, �ivahno mladega vina, do polnega te�kega vina, s plemenito sladkobo kot posledico posebnega načina in časa trgatve. Lahko trdimo, da je renski rizling sorta, ki lahko v vinu zdru�i harmonično osebnost s sposobnostjo počasnega staranja vina. Sorta je najbolj raz�irjena v severni Italiji, Avstraliji, Kaliforniji in dr�avah zahodne Evrope. Zanimivo je da renskega rizlinga ne smejo gojiti v Franciji (razen Alzacije). V Sloveniji daje sorta vina čudovite sortne kakovosti. Poudariti pa je potrebno, da so nekateri kloni renskega rizlinga, ki slovijo po izredni rodnosti, smrt za kakovost tega vina. Ponovno je potrjeno, da je kakovost vina mnogo več kot samorazmerje med sladkorjem in titracijskimi kislinami, da potrebuje kakovostno vino �tevilne ekstraktne snovi, ki mu dajo telo, lahko hlapne sestavine pa cvetico, ki mu daje du�o. Sortne lastnosti so poudarjena kislina, polnost in značilna elegantna aroma ter plemenita diskretna cvetica. Značilno vino renskega rizlinga je polno, zaokro�eno, z značilno cvetlico in aromo ter ima dolgo �ivljenjsko dobo. S staranjem njegova vrednost praviloma nara�ča. Renski rizling daje v severnih conah najplemenitej�a bela vina svetovnega slovesa. Velika prednost renskega rizlinga kot pozno dozerevajoče sorte je v tem, da proti koncu dolge faze dozorevanja akumulira veliko sladkorja in pri tem ne izgubi veliko kislin. Je tudi dobra podlaga plemeniti gnilobi, ki napade �e zrele jagode, kar daje osnovo za odlična suha ali pa tudi sladka vina z naravnim nepovretim sladkorjem. Normalno dozorelo grozdje daje vina svetle do slamnato rumene barve z zelenim odtenkom. Vina jagodnega izbora so zlato rumene barve in dobijo s staranjem v steklenici značilno jantarno rumeno barvo. Mlado vino ima sve�o - sadno aromo, ki spominja na cbet akacije, breskve, če�nje in pri vi�jih kakovostnih stopnjah na cimet, med ali marelico. Renski rizling je sorta, ki v vinu takoj razkrije vse napake vinarja in kletarjenja, preveč ali premalo �vepla, stari in nečisti sodi, slab biolo�ki razkis; vse to prikraj�a vsakega ljubitelja vina te sorte po za�elenem u�itku. (Nazaj)

SIVI PINOT (RULANDEC) (slika)

Sorta naj bi se razvila iz modrega pinota in bila predhodnica chardonnaya ali belega pinota, nosi tudi sinonim rulandec. Grozdne jagode so majhne, s tanko ko�ico in celo barvno lestvico odtenkov od sivo rjave do rdeče sive. Dozoreva srednje pozno in je zelo zahtevna glede lege in tal. Uspeva na globokih rodovitnih tleh in dobrih legah. Je zelo odporna proti zimski pozebi in neobčutljiva na spomladansko. Sorta je v začetku 20. stoletja močno degenerirala in za�ivela �ele z novimi kloni, ki so dobro in zanesljivo rodni, vsebujejo pribli�no 2 do 3% več sladkorja v mo�tu kot renski rizling in imajo lepo kislino (8 do 9 g/l), ki se pri majn�i obremenitvi trte lepo vkomponira v razmeroma dober ekstrakt. Pri nas smo to sorto zanemarili, vendar se je začela ponovno uveljavljati, najbolj pa je raz�irjena v Franciji, Nemčiji, Avstriji, na Mad�arskem in v Romuniji. Vino je kompleksno, s svojevrstno aromo, ki spominja na papriko, dobro se vkomponira z malo nepovretega sladkorja. Pri ne previsoki rodnosti je to eksotično vino z velikim mednarodnim slovesom. Nemci imajo dva izreka, ki najlep�e označujeta vina sivega pinota: "Rulandec se pije, ko naj sveti srce" in "Rulandec iz Alzacije je zlata lestev v nebo". (Nazaj)

�IPON (slika)

Sorta je po najbli�ji oceni iz Moslavije oz. iz Mad�arske, menijo pa da so jo pravzaprav prinesli menihi iz črnomorskega območja. Ime izvira iz Napoleonovih časov (si bon - dobro, kar so podomačili v �ipon). Zrel grozd je srednje velik do velik, valjaste oblike, srednje zbit, s srednjimi do velikimi podolgovato-okroglimi jagodami, zelenkasto rumene do zlato rumene barve. Dozoreva zelo pozno in ni najbolj odporen na zimske pozebe. Na najbolj�ih legah in v ugodnih letinah z malo padavin (5 do 10mm) in nato ob toplem, suhem vremenu do konca meseca in v oktobru daje zlasti v Ljutomersko-ormo�kih goricah vina vrhunske kakovosti. Mo�t iz grozdja polne zrelosti ima 18 do 20% sladkorja in 7 do 11 g/l skupnih kislin. daje vina z bolj ali manj sortno značilno, vendar diskretno cvetico, ki so rumeno zelenkaste barve, harmonično sve�a, kisline so vgrajene v ne previsok alkohol. zato ta vina odlično dopolnjujejo �tevilne jedi v skladno celoto. Vino ima pri veliki rodnosti nizek alkohol in nizek ekstrakt, izstopajočo kislost in ne�no, lepo vinsko cvetico. Če pa se vinogradniki, zlasti v Ljutomersko-ormo�kih goricah, kjer daje ta sorta najbolj�o kakovost, odločijo za ni�je pridelke in čakajo s trgatvijo do prezrelosti grozdja, odvisno seveda od vremenski razmer in nastane �e plemenita gniloba, je to čudovito vino s polnim ekstraktom, kjer so kisline lepo vkomponirane v harmonično celoto, z zapeljivo �armantno cvetico in aromo, ki se dolgo ohranje. (Nazaj)

TRAMINEC - rdeči in di�eči (slika)

Ti dve sorti se pogostoma pojavljata skupaj v enem nasadu. Traminec je plemenita in stara sorta, opevana �e v 15. stoletju. Izvor ima verjetno v ju�ni Tirolski in ime po vinogradni�kem kraju Tramin, ju�no od Bolzana. Glede izbire tal zahteva najbolj�e lege, globoka in topla tla ter zanesljivo klimo. Iz njega pridelamo odlična bela vina z lastnostmi, ki postavijo vino v sam kakovostni vrh. Traminec kot mlado vino ima ne�no značilno cvetico, ki se z dozorevanjem bogati in pridobiva svojevrstno, izrazito povdarjeno cvetico in aromo. tako se vinu z zorenjem razvije mnogoter, bogat niansiran vonj in okus po citrusih, ki spominja na grape fruit. Bogatstvo cvetice in arome je posebno poudarjeno pri di�ečem tramincu, ki daje polno vino, zlato rumene barve, z ekstraktom z dolgim in počasnim zatonom, dovolj visokim alkoholom, v katerega se lepo vkomponirajo bogate ekstraktne snovi. Kislina je ne�na, mila in lepo zaobjame bogato aromo. (Nazaj)

RIZVANEC (slika)

Je kri�anec renskega rizlinga in zelenega silvanca. V Nemčiji, kjer je bila sorta priznana, daje odlična mehka vina in je ena izmed glavnih sort. Pri nas so sorto zasadili v nekaterih okoli�ih podravskega rejona in se kot samostojna ni uveljavila, ampak je na�la svoje mesto v zvrsteh vina. Sorta dozoreva srednje pozno, vendar v na�ih razmerah dozori zgodaj. Potrgana prepozno daje vino z nizko kislino, lahka kar zadeva alkohol, in z ne previsokim ekstraktom. Zahteva globoka, ne presuha tla. daje izredno velike pridelke. zaradi vseh na�tetih lastnosti dosega vino svoj kakovostni vrh v mladosti. S staranjem se izgubi ne�na cvetica vina, zato postane brezizrazno, mehko. (Nazaj)

RUMENI MU�KAT (slika)

Je ena najstarej�ih mu�katnih sort, ki naj bi jo Noet vzel na barko. Dokazano je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta, sorto so opisali kot Uva Apiana (grozdje, ki privlači čebele). Je aromatična sorta, s precej ustaljeno srednje veliko rodnostjo. Grozdne jagode so srednje velike, okrogle z debelo ko�ico, rumeno zelene do zlato rumene barve, imajo značilen mu�katni okus in vonj. Zelo močno so razvite primarne in aromatične buketne snovi �e v sami grozdni jagodi. Sorta ima dolgo vegetacijsko dobo in dozoreva pozno. Ustrezajo ji prepustna tla in suho vreme ob dozorevanju. Mo�t dosega ob polni zrelosti 20 do 24% sladkorja in 6 do 9g/l skupnih kislin, kar daje osnovo za vina vrhunske kakovosti, polnega okusa, z izrazito in bogato, �iroko odprto mu�katno aromo in cvetico. (Nazaj)

CHARDONNAY (slika)

Je stara francoska sorta imenovana po enem od krajev in �e 6 stoletij oblikuje sloves belih burgundskih vin. Vino je vsebinsko bogatej�e od sivega pinota. Nosi enako pomembno vlogo kot renski rizling za nem�ko govoreče področje. Je najbolj priljubljena sorta pri pridelovalcih inn porabnikih. Vino je slamnato rumene do rahlo zelenkaste barve; tudi povsem suho učinkuje močno in polno; mlado nas spominja po cvetlici na lipov cvet, jabolko, banano, staro na pra�ene mandeljne, orehe ali med. To je sorta, ki so jo dolgo zamenjevali z belim pinotom, je zelo skromna, glede tal, ter daje na strmih apnenih tleh odličen pridelek z visokim kakovostnim potencialom. Vino sorte chardonnay često pustijo povreti v majhnih, novih, neovinjenih lesenih sodčkih, kjer se sortni aromi pridru�ijo sestavine hrastovine. Barique chardonnay ne navdu�i tistih ljubiteljev te sorte, ki i�čejo v vinu harmonijo okusa in aromo grozdja. Vino je večslojno, z močno poudarjenim okusom grobih taninskih snovi, ki dajejo vinu neko novo dimenzijo, ki pa pridobi svojo plemenitost �ele z večletnim staranjem. Tedaj ima vino zlato rumeno barvo in aromo po pra�enih mandeljnih ali suhem sadju. (Nazaj)

MU�KAT OTTONEL (slika)

Je naravni mutant iz rumenega mu�kata in je francoska sorta iz območja Loire, kjer so ga gojili kot namizno grozdje. Pri nas je najbolj raz�irjena v nekaterih okoli�ih �tajerske. Zrel grozd je majhen, zbit, z drobnimi okroglimi, rahlo podolgovatimi jagodami, ki so bledo zelene barve; mu�katni vonj in okus sta zelo izrazita �e v sami jagodi. Sorta je izredno bogata s primarnimi aromatičnimi in buketnimi snovmi. Rodnost je spremenljiva, vendar spada v skupino srednje rodnih sort. Dozoreva srednje pozno. V polni zrelosti ima mo�t 20 do 25% sladkorja in 5 do 7 g/l skupnih kislin. Pri tej sorti je kakovost vina močno odvisna od časa trgatve. Med dozorevanjem je treba poleg povečanja sladkorja ugotavljati količino kislin. Iz prezrelega grozdja dobimo vino z visokim alkoholom in prenizko kislino, kar učinkuje po okusu topo in po aromi preveč vsiljivo. Vina iz grozdja, ki je doseglo optimalno tehnolo�ko zrelost, prena�ajo harmonično grajeno mu�katno cvetico in aromo na vse druge sestavine. Samo pri pravilni tehnologiji pridelave grozdja in vina, ki zahteva pozorno nego, se vino razkrije v enkratni, neponovljivi, čudoviti sestavi, intenzivno elegantni in nikoli vsiljivi cvetici. (Nazaj)

Vir:
�IKOVEC Slavica
ČZD Kmečki glas, Ljubljana 1996
VINO pijača do�ivetja

Sauvignon
(opis) (začetek)

La�ki rizling
(opis) (začetek)