|
|
 |
Kronika 2001
Kronika 1999 Kronika pred 1999 |
24.12.2000 - Imam padalo!
Končno je prišel moj novi Flirt 28. S Stojanom sva ga raztegovala in
poslikala
na Toškem čelu.
Komaj čakam na pravi preizkus!
Božo
November, december 2000 - Leteči vepri obnavljajo vozni park
Veprska padala so postopoma postala nekoliko izrabljena, pa tudi človek
se naveliča gledati vedno isto cunjo nad sabo. Najprej je Mladi
Veper nabavil Flirta, starega Quixa pa je pustil pri Sky-u. Tudi Klima
se je odločil, da po treh dalnjevzhodnih padalih (Atlas / Response / Promise)
kupi česko/slovenskega Flirta. Njegov precej nov Promise bo ostal v veprski
družini, saj ga je dobil Gustelj.
Pri meni gre vse skupaj bolj počasi.
Moj Quix je že pred dvema mesecema odšel na Istro, novega padala pa še
nimam. Na srečo mi je za ta čas posodil padalo Dakota.
Prejšnji teden sem šel končno v akcijo in kmalu bom letal s padalom, ki
bo po izgledu podobno prejšnjemu, vendar bo še lepše, predvsem pa bo novo
in bolj vitko!
Božo
Lijak - Vipava, 11.11.2000
Na svetu je veliko vrst mučenja, za padalca je verjetno najhujše
mučenje, če je slabo vreme, še posebej če je slabo vreme dalj časa. Torej
smo bili mi po skoraj mesecu dni IZMUČENI!!
Vremenska napoved je kazala zelo dober dan, a nam je manjkala samo
baza malo višje. Startali smo ob 1ih. Jaz sem se direkt dvignil nad start.
A potem, ko sem se odpeljal ob grebenu, sem kr lustn scuru. Tako so mi
prvi usli proti zmajarski. Do zmajarske ni bil tak problem, a potem ko
sem se peljal mimo cavna sem pod kucljem scuril cist v poden. Zunaj stran
od grebena najdem resilno dviganje in tako se zacnem pomikat proti velikem
robu. Tam naberem malo nad plato in potegnem direkt v greben Kovka. Tam
dobim kmalu dviganje in takoj je bilo razvidno da je Kovk bolj radodaren
s termiko. Pri podrti gori naberem in se zaradi nizjih baz nad startom
na Kovku odpeljem kar po dolini. Nad vipavo pa nic, sicer sem dobil en
stebercek kjer je slo 0.1 m/s gor a je se ta crknil. Pristal sem na igriscu.
Kar lep polet po dolgem casu. V zraku sem bil 1 uro 30 min, visina okrog
1000m.
Borut
Lijak in naprej, 11.11.2000
Na Martinovo soboto je bil gradient OK, vreme pa precej sončno. Samo
po grebenu so se vlekli nesramno nizki oblaki. Okoli 13h je štartala prva
večja skupina padalcev. Nekateri, ki so bili dovolj hitri, so izkoristili
priložnost in odleteli na Kovk (med njimi Borut).
Stojan je potegnil četrt ure kasneje, jaz pa takoj za njim. Stojan se je
odločil pravilno in je s precej majhno višino odletel proti Čavnu, tako
da je v zadnjem trenutku ujel vlak za Kovk. Jaz sem pri zmajarski rampi
čakal, da se oblaki razmaknejo, na žalost pa se to ni zgodilo. Potem sem
zapeljal pod sekret in naprej do Čavnovega Velikega roba. Oblaki so se
spuščali vedno niže, zato sem moral kmalu nadaljevati pot. Ker pod Kucljem
nisem našel nič pametnega, sem obupal in šel pristat v Vrtovin. Tam sta
le nekaj pred mano pristala še Micko s tandemom in Anžurjev Miha.
Nauk zgodbe: Pri tako nizkih oblakih je treba brezkompromisno
leteti naprej tudi z majhno višino. Kdor čaka - dočaka samo lokalno drajsanje
in scurjenje.
Zvečer smo se padalci iz DJP Lesce-Bled
dobili na osmici v Velikih Žabljah. Martinovanje je bilo zahtevno in naporno,
vendar prijetno. Upam, da so vsi fantje uspešno prestali tudi to preizkušnjo.
Božo
Lijak - Grivče pri Ajdovščini, 28.10.2000
S Klimo in Gusteljnom
smo na Lijak prišli že dopoldne in najprej opravili en testni curipolet.
Preizkusil sem Gustljevega Atlasa in ugotovil, da se da z njim kar lepo
leteti, samo zavija nekoliko nenavadno: najprej je precej trd, potem pa
kar naenkrat pade v zavoj.
Drugi polet smo začeli po 14h. Klima je preizkušal Flirta, Gustelj
Promisa, jaz pa sem letel s Quixom, ki mi ga je posodil Dakota.
Potegnil sem prvi, tako da ostalih dveh veprov nisem videl v zraku.
Do Velikega roba Čavna je šlo lepo, od tam pa malo bolj z muko. Do Modrasovca
sem prišel pod planinsko kočo, vendar še vedno tik nad polico. Uspelo
mi je nabrati še cca. 50 m, potem pa sem odletel proti Kovku. Tolikšna
višina praviloma zadošča za preskok, vendar sem tokrat na greben Kovka
pri Otlici prišel prenizko - pod skalami. Pravega jugozahodnika še ni bilo,
termika pa je bila prešibka, da bi splezal na vrh. Z negativno nulo sem
odletel še nekaj kilometrov naprej, pred Podrto goro pa sem moral odnehati.
Pristal sem na prvem travniku pod grebenom.
Mislim, da zadnjega dela poti nisem odletel najboljše. Verjetno bi
se dalo najti kak stebriček, saj sem videl dve padali, ki sta vztrajno
držali višino grebena.
Pristajanje pod Kovkom mi še ni povsem jasno: na vem ali finesa povprečnega
padala zadošča za polet z dna grebena do glavne ceste. Že drugič sem se
odločil, da tega ne bom preizkusil. Problem je v tem, da so nekateri vmesni
travniki majhni in neravni, v začetku leta pa sem moral celo pristati
na melišču.
Božo
Padalski izlet v Casstellucio, september 2000
V sredo 27 septembra popoldne smo ob lepem vremenu odšli izpred Agrotehnike
proti jugu. Napoved sicer ni bila dobra za vse dneve a smo upali, da bo
vsaj kakšen dan zdržal.
Do Benetk je šlo kot po maslu, vmes smo se tudi dobro založili z pijačo
in hrano, potem pa kar na lepem vse stoji. Krepko uro smo si ogledovali
avtocesto v posamezne detajle preden je spet steklo naprej. Mimo Riminija
smo šli rajši po lokalni cesti, da smo si malo napasli oči ob pogledih
na pomanjkljivo oblečenih obrtnicah (najstarejša obrt), nato pa spet na
avtocesto mimo Ancone do Macerate. Od tu naprej pa le še navzgor. Noč je
bila že popolna, zato smo le slutili kakšni hribi so okoli nas.
Polnoč je bila že mimo a prve table, da se nam bliža Kastelučo še nismo
opazili, a kombi je šel čedalje bolj počasi. Končno pridemo do dolgopričakovane
table, a na njej piše Kastelučo 30 KM. Po tabli pa se kombiju hitrost še
bolj zmanjša. Na cilju nam je takoj jasno zakaj tako. Kastelučo ima 1450
m nadmorske višine. V trdi temi poiščemo prostor za prenočit. Imeli smo
srečo, saj je bil prostor kar simpatičen in smo tam ostali do konca.
Zjutraj smo se zbudili v megli in slani, toda po 9 uri se nam je odprl
pogled po neskončno velikih travnatih pobočjih. Po zajtrku sledi prijava
v padalski šoli, vprašamo za vreme ta dan in takoj na najbližji štart.
Štart je praktično kjerkoli se ustaviš in raztegneš padalo na kilometer
ali več širokem hribu (slika). Lahko se raztegne
padalo na vzhodni ali zahodni strani povsod je enako dobro. Naš dogovor
je bil, da bo vsak eno vožnjo odpeljal kombi v dolino. Imel sem občutek,
da je za dobro letenje še premalo termike, zato sem se prostovoljno javil,
da prvo furo odpeljem jaz kombi dol. Odločitev je bila pravilna. Preden
sem prišel okoli na pristanek (slika) so bili
prvi že na tleh.
Drugi štart smo šli na goro za letenje proti jugu, saj ves čas bilo
nekaj tendence vetra iz južne strani, pa tudi kumulusi so bili tam največji.
Odkorakali smo približno 150 m nad dno doline in počakali na ugoden veter.
Polurni počitek se je kar prilegel, nato pa en moj ponesrečen štart.
Kmalu zatem Tone potegne in začne nabirat višino. Ostalim se je kot ponavadi
začelo muditi, medtem pa je bil Tone že na 2400m.
To letenje je bilo zelo pestro od dobrih dviganj, spuščanj do močnih
rukanj na Kastelučom.
Uroš se je korajžno podal v bazo in dosegel 2600m, na koncu pa pristal
v naši bazi. Drugi štart je bil prostovoljec Drago Peršl ostali pa smo
vsi jadrali. Po tem dobrem letenju smo že vsi računali na letenje naslednji
dan saj smo že malo pergledali teren in izračunali kaj se da iz njega potegniti.
Toda to so bili računi brez krčmarja saj so drugo jutro imeli vrhovi
že kape in vsako minuto je bilo še slabše.
Po zajtrku je padla odločitev, da gremo v bližnji večji kraj Norcia
(beri Norčija po naše).
Na prelazu se nam je odprla velika dolina, a mi smo bili na travnatem
robu kar pomeni raztegni in poleti.
Soglasnost je bila 100% in že smo se spuščali po zračni liniji v Norčijo.
Norčija je lep zgodovinski kraj z velikim obzidjem in najdražjih pivom
v moji karieri(8000 lir).
Ko smo se vračali smo imeli debelo uro časa preden odprejo trgovine
in ta čas smo izkoristili še za en polet iz hribov v dolino razen Gradišarjevega
Franclna, ki je raje pristal na štartu v grmovju in strgal padalo.
Zvečer pa delovna akcija nabiranja suhih vej in piknik v rahlem občasno
močnem dežju.
Na našo žalost je bilo naslednji dan še slabše, zato smo spakirali
in se skozi San Marino odpeljali proti domačim terenom.
Upam, da bom imel možnost Kastelučo še kdaj obiskat saj je terenov za
14 dni lepega vremena brez ponovljenih štartov (beri vsak štart svoj hrib).
Andrej Kolenc
Lijak, 22.09.2000
Udeleženi: Klima, Katja, Božo,
Borut,
Mladi
Veper in Ata Veper
Razmere: prtežno jasno, ovčke, veter zgoraj S
Po oceni, da je sever premočan za Karavanke, smo jo mahnili na Primorsko,
na Lijak (pri Novi Gorici). Sever je obljubljal le lokalno jadranje, odlične
razmere, pa so odpirale možnost poleta do Svete gore. Dobra vila v obliki
Nemca s prostornim espace-om nas je rešila problemov s prevozom na start,
med potjo pa smo malo podebatirali o razlikah med zakonodajama. Pri njih
je omejitev 3000 m nad tlemi, seveda izven letaliških con, pri nas pa 300.
Nemec je izrazil upanje, da se bodo razmere pri nas popravile z vstopom
v EU in nismo mogli reči, da se ne strinjamo z njim.
Ob našem prihodu prazna vzletna jasa, je bila kmalu pokrita z nemirnimi
kupolami padal, zravnana »klobasa« pa je kazala veter spredaj, rahlo z
leve. Na startu so bili poleg nas še Simeon in Ferarič slovenska asa v
točnosti pristajanja, domačin Ajo, nemec – naša dobra vila in nekaj Italjanov
in Čehov. Šumenje dvigajočih se kupol se je hitro spreminjalo v izgubljajoče
se tiho žvižganje vrvic in naenkrat so se vsi drenjali visoko pod bazami
nad robom planote. Mene žal ni bilo med njimi. Ravno sem bil pripravljen,
ko je sever nad vzletišče prignal velik, črn oblak, ki je pobral vso termiko.
Nekaj padalcev je izkoristilo za vzlet rahlo sapico, toda kupole njihovih
padal so kmalu krasile travnik za pristajanje.
Po debeli uri čakanja je sonce pokukalo izza oblaka na severni strani.
Med tem se je na startu nabrala skupina Italjanov in nekaj Slovencev. Italjanom
sem bil stalno na poti, saj so se stalno postavljali za mano in očitno
trenirali samo polete na pristanek, sam pa sem čakal termiko. Končno termika,
vendar preslabotna za vzvratni start. Po tretjem poizkusu se je kupola
postavila nad mene, kot je treba in po malo napornega plezanja ob pobočju
sem se dvignil nad greben in pokazal reklamo NLB (spodnjo stran kupole
padala) tečnim Italijanom. Počasi se mi je iz globine pred startom pričelo
približevati nekaj kupol. Prepustil sem jim teren in se umaknil po robu
planote proti vrhu Čavna. Nekje na sredi poti, sem loveč ozke, nestalne,
termične stebre, dočakal v miru usihanje termike ob zahajajočem soncu.
Treba se je bilo odpraviti nazaj in pristati.
Kaj je bilo z drugimi? Žalostno. Pilot – jadralec brez termike je kot
dojenček brez dude. Ob mojem startu so bili vsi iz obdobja pred oblakom
že na tleh. Simeon in Ferarič sta tako ali tako trenirala za sobotno piko,
Ajo je vzletel dovolj zgodaj in je obiskal Sveto goro, od naših se je Klima
pod bazo pod čelom oblaka odpeljal nad dolino in vztrajal, dokler ni termika
crknila, Borut je izbral podobno taktiko, le da se je potem še pravočasno
odpravil do Daniela in Škabriela, dveh vrhov, ki sta ostala v soncu, kupolo
Mladega Vepra sem precej po tem, ko je oblak zavzel svoj strateški položaj,
videl kako se je plazila pod startom na Lijaku. Kasneje je uspešno peglal
nulo (vzdrževal višino) na Danielu. Ko je sonce zopet posvetilo na start,
je bilo termike konec tudi na Danielu in treba je bilo pristati. Tudi Božo
z od Dakote sposojenim padalom – spraševali smo ga s katerim praškom ga
pere – je dolgo vztrajal in pristal nekaj pred Mladim Veprom.
Zadeva se je končala na pici pri Fontani. Tam je padla odločitev, da
v soboto izkoristimo vzhodnik na Golteh. Žal sta velika vlaga in mrzel
vzhodnik skuhala goro oblakov in zadeva je odpadla. Pa drugič.
Ata Veper
Ambrož - Tržiška Bistrica, 10.08.2000
Na poti na start nisem imel vecjih upov kot malo jadranja okrog starta.
Malo po drugi uri potegnem v temo, medtem ko sta dva ze pod bazo. Poberem
se nad Stiško vasjo in takoj proti Potoški. Oblaki so kar zaugal tako da
sem vmes mogu povlečt ušesa, a ni zadostovalo, tako da sem potegnu sibko
spiralco.Na Potoško pridem v višini vrha in se z nekaj muke poberem. Na
Zaplati iste razmere kot na Potoški, zvrtim se Kališče in že sem na Tolstem
vrhu. Do Kriške se peljem s pomočjo balončkov. Tam malo zavrtim in potegnem
v smeri Dobrče. Zdaj sem bil v dilemi, ker mi je moj šofer (oče) rekel
da moram biti ob 4ih na tleh, ker nima cajta. Ura se je ba ze krepko bližala
četrti.Jaz pa nisem vedel a naj grem naprej proti Jesenicam ali pristan
v Senično. Tako da sem slikal Tržiško Bistrico in šel pristat v Senično.
Na tleh sem bil po GPS času 2 minuti prezgodaj.
V zraku sem bil 1 uro 37 min , višina 1830m.
Borut
Ambrož - Kriška gora - Šenturska gora, 01.08.2000
Na start pridemo malo pred drugo uro, Pavlič že veselo sondira in potem
izgine neznano kam. Poštartamo, na začetku je bil kar problem pobrat, pa
tud na oblake je blo treba merkat. Nekajkrat smo vsi pocurili pod spodnji
start. Po kakšni uri mi uspe dobit spodobno višino, tako da sem potisnil
proti Potoški. Brez kakšnih problemov sem napredoval. Med skokom čez Kokro
sem sredi doline dobil steber iz katerega sem počasi napredoval proti Zaplati.Tam
pa na 2k in proti Storžiču, ves čas sem se držal bolj zunaj, kjer so bili
oblaki. Na Tolstem vrhu je vse bolj baloniralo, tako da višje kot greben
ni šlo, tako so šli vsi upi o preletu naprej proti Kranjski gori v vodo,
a dneva še ni bilo konec, tako da sem se obrnil nazaj proti Ambrožu. Iz
Tolstega vrha sem šel z višino vrha in se kar peljal od oblakca do oblakca
in ves čas me je spremljal vzhodnik cca 20 km/h kar mi ni bilo čisto nič
vzpodbudno. Na Zaplati poberem do baze in porinem direkt na Ambroža.Ves
čas sem letel z 3/4 gasa. Zgledalo je kar dobro, a na drugi strani Kokre
nobenih sledov o kakšnih dviganjih.Tako sem imel nad Spodnjo postajo gondole
samo še toliko višine da sem povohal nad dolinco če kaj dela in nato šel
pristajat na Šentursko goro. Nekdo, ki je bil cca 20m višji je pa zapeljal
po dolini in menda potem tudi v njej pristal.
V zraku sem bil 2 ure 50 min, višina 2150m dviganja do 6 m/s.
Borut
Lijak - Razdrto (gradbišče), 23.07.2000
V nedeljo sem opravil še drugi poskusni polet s Flirtom.
Tudi tokrat je bilo pomembno štartati dovolj pozno. Primož in Bogdan
sta po pol ure boja scurila, Logatčani (z Jimmyjem)
pa so se pesimistično preselili na Kovk. Ko sem ob 15:45 štartal, je vseeno
začelo delati in skoraj direktno sem se odpeljal pred vrh Čavna. Tu sem
se moral 20 minut potiti za primerno višino, medtem pa sta me preletela
dva Poljaka. Prvi je obtičal pred Čavnom, drugi pa je pristal na Kuclju
in užival v razgledu. To moram enkrat poskusiti tudi sam. 50 metrov pod
Kucljem nisem našel dviganja, zato sem odletel kar proti koči. Na poti
sem splezal precej više in takoj nadaljeval na Kovk, kjer so Logatčani
čakali na pravi veter. Vmes se je precej pooblačilo, zato ta dan več nisem
videl sonca. Od Vipave naprej sem letel na dinamiki v višini grebena, pred
Hieronimom pa sem začel kruto curiti. Tako kot februarja
z Ventusom sem pristal na gradbišču avtoceste pred Razdrtim - takrat
na makedam, zdaj pa že na asfalt (slika). Ko
bo avtocesta odprta, si bom moral poiskati drug pristanek. Za pot sem porabil
1h 45min.
OCENA PADALA SKY FLIRT
Primerjavo padal iz februarja lahko po dveh
poletih dopolnim še z mnenjem o Flirtu:
Letel sem na maksimalni teži v relativno mirnih pogojih, kar je prispevalo,
da nisem imel nobenega zapiranja padala. Kljub temu se mi je zdelo padalo
nekoliko nemirno in zahteva aktivno letenje - tako kot najbrž vsa padala
v tem rangu. Padalo je izredno vodljivo in okretno, kar je tudi največja
prednost v primerjavi z Divine-jem. Hitrosti in finese nisem meril, po
občutku pa bi rekel, da so tudi te lastnosti dobre. Glede na lastnosti
padala in ugodno ceno pričakujem, da bo v naslednji sezoni v Sloveniji
Flirt pritegnil več kupcev kot katerokoli drugo padalo razreda 2-3 oz.
performance.
Božo
Lijak - Nanos (antena) - Ajdovščina, 22.07.2000
Po daljšem času sem spet preizkusil novo padalo. Tokrat Sky Flirt 26.
Na Lijaku je velikokrat pomembno, da ne štartaš prezgodaj: če bi potegnil
ob treh, bi scuril (kot Primož s svojim novim Fever-jem), ob 15:15 pa se
je že dalo preživeti. Tričetrt ure sem se plazil po grebenu (in pod njim)
med Lijakom in rampo, potem pa se je zjasnilo in začelo se je pravo letenje.
Na Velikem robu (pred vrhom Čavna) sem navrtel nekaj višine ter prišel
do koče v višini Modrasovca. Taka višina zadošča za brezskrben polet na
Kovk. S Kovka do Vipave je šlo kot vedno - zelo počasi, zato sem preizkusil
tudi vožnjo z gasom, ki pa ga raje nisem stisnil do konca. Ker sem do Nanosa
prišel precej nad Vipavskim gradom, se do antene (slika)
nisem rabil ustavljati.
Pri anteni sem srečal par modrih padal, med njimi Swingovega tandema,
ki je odletel proti Razdrtem. Sam nisem niti pomislil, da bi odletel naprej,
saj Tatjana ne bi bila ravno vesela, če bi morala pome čez Rebernice. Nameraval
sem pristati pri Anji, ker pa je dolina solidno držala, sem odletel do
Ajdovščine in pristal na travniku v bližini nove bencinske črpalke. Za
prelet sem porabil kar tri ure, od tega skoraj uro in pol za relacijo antena
- Ajdovščina.
Božo
Ambrož - Kriška gora - Ambrož, 06.07.2000
6.7. 00 sem startal na zg. poseki Ambroza. Pihal je JZ veter. Z Jernejem
sva nacrtovala Ratece. Do Krvavca je slo vse normalno, Jernej se odpelje
ze v visini Zvoha. Jaz pa kaksnih 500 m visje. Leti naravnost na sprednji
rob Potoske. V podobnih razmerah tam ponavadi scurim, zato se odpeljem
na Javorov vrh. Za preskok mi zmanjka kaksnih 200 m visine. Na Slaparjevi
gori se zacne peglanje nulce in cakanje. Trikrat mi zmanjka stebra tiki
pod visino za preskok na Javorov vrh in spet gre dol. Koncno mi uspe. Na
Javorovem vrhu je lep 4m/s steber. Jernej je ze pri Kaliscu. Tam je mnogo
"pretresljivih stebrov" - le trese, gor pa ne gre! Ponovno pobereva sele
v Storzicu. Jernej mi pobegne in na koncu Kriske navije steber. Kaksnih
5min za njim pridem se jaz do konca Kriske. Gre le se 2m/s dol. Obrnem
in do Tolstega vrha pridem priblizno 50-100 m nad Gozdom. Poberem do vrha,
enako na Storzicu. Se enkrat na Javorovem vrhu do baze cez Kokro in sem
ze na Krvavcu.
Mladi Veper
Ambrož, 18.06.2000 - Rezerva
Na vrsti je bil drugi dan LIGE na Ambrožu.Tokrat sem imel vse, kar
sem potreboval za udeležitev. Na startu boljše razmere, kot prejšni dan.
Kmalu po startu se zacnem pobirat na vzhodnem robu, ko naberem dovolj višine
za slikanje Štefanje gore zapeljem ven iz stebra in pohodim polovico gasa.Naenkrat
mi ga pa od strani popolnoma zapre, poizkusim reševat, a v tistem vrtenju
še višine nisem uspel oceniti, tako da sem raje vrgel rezervo. Tako sem
se po eni smreki zvalil do tal, skupaj z obema padaloma, po postaji se
je slišalo dosti panike, a jaz sem bil vesel da sem "cel".Tako je "šel
po gobe" moj prvi letalni dan na LIGI.
Po pogovoru z ostalimi piloti sem slišal dosti komplimentov o tem da
sem takoj vrgel rezervo, ali da sem počasi odreagiral. A sam vem da sem
imel možnost, da bi zadevo rešil, samo kdaj in za kakšno ceno je pa vprašanje.
Tako da je rezervno padalo vedno pametna odločitev. Od pilota je pa odvisno
koliko bo tvegal.
V zraku sem bil 22 min, višina 1705m.Pristal sem pa 2 m od ceste malo
pred spodnjo poseko.
Borut
Ambrož - Kriška gora - Kokra, 09.06.2000
Letel sem po isti trasi kot aprila,
pa tudi scuril sem na isti travnik. Pred povratkom čez Kokro sva s Stojanom
na Zaplati nabrala enako višino, ki je bila za Stojanovega Sectorja ravno
dovolj, meni pa je zmanjkalo metrov. Naslednjič bom nad Zaplato navil kar
se bo dalo - tudi če bom moral na steber/balon čakati eno uro.
Božo
Kriška gora - Zaplata - Potoški Stol - Senično,
14.05.2000
Zaradi pozabljivosti sem lahko kar pozabil na udelezbo na ligi.Tako
sem sel malo po svoje letet.
Takoj po startu grem malo nad start in proti Tolstemu, se kmalu obrnem
ker sem bil prenizek, po dveh poskusih mi uspe a tam "grizem" cca 20 min,
do take visine da sem se lahko zapeljal pod Storžič,tam pa na 2k.Obrnem
Zaplato in z ligaši že pod Storžičem navijamo, nato pa vsak v svojo smer.
Na kriški malo navijem in potisnem proti Dobrči, med preskokom me dohitijo
in prehitijo vodilni. A kmalu skupaj vrtimo Dobrčo.Oni gredo v Begunjščico
jaz se pa umaknem malce bolj ven, da ne delam guzve tekmovalcem. Po tem
se pa zunaj odpeljem proti Sv. Petru in od tam na Stol, na poti je bilo
zelo prerukano. Se malo popeljem nad grebenom Stola (po pregledu zemljevida
do Potoškega stola) in nato nazaj na Dobrčo, peljal sem se kar zunaj tako
da sem priklopil Dobrčo malo pod vrhom. Navijem na cca 1800 in proti pristanku.
Najprej sem mislil, da bom sedel v Krizah, a sem dobil nekaj sibkih dviganj,
tako da sem še malo pojadral nad Gozdom.
V zraku sem bil 4 ure 5 min višina cca 2480m, dolžina 50.2 km.
Borut
Lijak - Kucelj - Lijak, 04.05.2000
V zaporedju Stojan, Božo, Gustelj,
Klima
smo potegnili ob pol dveh, kar se je izkazalo za nekaj prezgodaj. Gustelj
se z Atlasom ni mogel dolgo upirati curjenju, ostali pa smo nekako zdržali
do prave termike. Z začetka Čavna smo opazili sumljiv oblak nad Kovkom
in se odločili, da tja ne gremo. S Stojanom sva se zapeljala še do Kuclja,
potem pa smo se vrnili na Lijak. Za spremembo (prvič) sem šel pristat h
gostilni Šterk (prva gostilna od uradnega pristanka proti Rožni dolini).
Pristanek je opremljen s klobaso, vendar je travnik manjši, zrak pa kar
turbulenten, zato je pristajanje nekoliko zahtevnejše. Tudi trava je precej
visoka, zato bom drugič raje pristal v Livišču.
Božo
Ambrož - Kriška gora (in nazaj), 26.04.2000
Napoved je kazala zelo dober dan, a med voznjo na start nisem bil siguren.Nakar,
ko stopim iz avta, zagledam padalca ki veselo vrti.V najkrajsem casu startam,se
takoj dvignem do baze.In se tako vozim,nekajkrat probam v Kokro,
a zaradi slabih izkusenj obrnem nazaj na greben.Po 1 uri in 40 min obcutim,
da so razmere za skok cez Kokro vredu in se odpeljem po "zunanji varianti"
proti Stefanji gori.Tam malce zvrtim en stebricel in potisnem gas v Potosko.Tam
sem sem moral kar malo preiskat preden sem nasel kulturen steber, ki je
potem znasal 7.5m/s in me je ponesel nad visino Zaplate v kateri sem zvrtel
nasleden steber.Tako sem se dvignil malce nad Storzic in zvrtel Tolsti
vrh, nad Krisko pa nic spodobnega, celo pod start sem scuril. Tako sem
se odlocil za povratek in sem dobil prvo solidno dviganje sele na Kaliscu,
prej so bili pa samo nekater baloncki.In spet sem letel proti Zaplati in
na poti se mi "trdokrilac" (beri jadralni avijon) z usesi do ust smeji
in maha.Zato mu zaradi boljsih odnosov med dvema rasama pomaham nazaj.
Na Zaplati zvrtim na 2k in direkt v Stefanjo goro kjer je pricakovani
JZ in tako sem ze nad Strmolom in kmalu priklopim Grajca.Tam srecam Robert-ota
in med pogovorom z njim staknem stansko zapiranje polovico padala in malce
kravate. Hitro resim in pocasi pristanem.
V zraku sem bil 4 ure 20 min visina cca. 2150m dviganja 6 m/s.
Borut
Lijak - Hruševje, 23.04.2000
S Stojanom sva letela zelo podobno kot pred enim
mesecem, le da je on pravočasno (pri Hieronimu) obrnil in prišel nazaj
do Čavna. Na žalost nekoliko prenizko, zato je scuril pri Stomažu.
Za logistiko je poskrbela Tatjana, ki je pobrala tudi Bogdana (iz Gorice),
ki je priključil Strmco na 1400m in pristal pri Planini.
Božo
Ambrož - Razborča (pri Sl. Gradcu), 22.04.2000
Okrog enih smo ze vsi na zgornji poseki Ambroza. Hecam se da grem danes
v Maribor. Piha precej mocan JZ veter, nad njim sever. Priblizno na 2200m
je velik oblak, ki skrbi za Dviganja do 7m/s. Bozo
je ze odletel cez Kokro. Midva z Borutom
se vrtiva nad Ambrozem. Poskusim tudi jaz cez Kokro, a zaradi nasprotnega
vetra le izgubljam visino. Ze na tleh sem razmislal o preletu proti vzhodu.
Poklicem Boruta, ce gre zraven. Rece da ne. Kasneje zvem, da je scuril
v Kokro.
Nihce ne leti proti Vl. planini, zato me obhajajo dvomi. Se enkrat
premislim situacijo glede varnosti. Ce bo kriza bom pristal na Veliki planini.
Letim nad Kamniskim vrhom in ne izgubljam veliko. Na momente sicer -4m/s,
drugace pa -2m/s. Na Vl. planino prikljucim pri Simnovcu in letim
nad robom v JV smeri. Poskusam nabrati se malo visine in zgubim 300m.
Opazim rumeno padalo nad domom na Vl. planini. Tudi on nic ne nabere. Odpelje
se po sredi doline proti Gornjem Gradu. Sam naberem se 100m in se odpeljem
na Plesivec (Kranjska reber). Stalno se drzim grebenov na severni strani
doline a se nikjer ne da nabrati resne visine. Do Golt pa je vse ravno.
"Sigurno bo drzalo na Lepenatki" - Ja kje pa je? Pred seboj vidim
travnat vrh z lepim anfiteatrom. To bo! Kaksne 20 min se pojam levo desno
po grebenu. Pomislim: "Un ze ve zakaj je sel po sredini doline, tam je
bil oblak...." Pripodi se en oblacek še nadme in ze sem nazaj v igri.
Lep konstanten steber +4m/s, pa se zanesen je v pravo smer - proti Goltem!
Kaksna 2km pred Goltmi ponovno opazim rumeno padalo tik pred pristajanjem.
Po postaji vprasam ce kaj sporocim po postaji ker sem se visoko, ni odgovora-pa
nic. Na juzni strani Golt so klifi, tam bo slo gor. Nic. Po postaji nekdo
pravi LEVO. Pogledam tam so se eni klifi. Odletim proti njim. Zacne me
klofati. Najprej frontalc, pa z leve do polovice pa z desne..., izgubim
100m, pod mano pa sama hosta. Iz JZ smeri vetra se je zaradi grebena spremenila
v cisti jug! Letim 50m nad grebenom proti severu. Po neprestani borbi sem
koncno prisel na drugo stran. Na vrhu grebena je bila rahlo nagnjena jasa.
V ozko dolino ne grem pristajat!! Nekaj casa se motovilim okrog jase, najdem
steber. Ce bo steber dovolj visok lahko pristanem v dolini na drugi strani
Golt (na vzhodni). Letim proti SV in pridem do Brloske peci (cerkev na
S strani Golt, na svojem hribcku).
Tu sem ze enkrat letel in si oddahnem. Oblaki so tu nizji kot
na Krvavcu, tudi vertikalno manj razviti. Je pa zelo sirok steber +1m/s.
Kaksne pol ure si oddihujem v stebru, nato odletim proti Vzhodu. Malo juzno
od moje poti je spotrno letalisce, popravim kurz bolj proti severu, opazim
se eno letalisce na S. Pri Mislinjski dobravi najdem se en steber+3.5m/s.
Vidim nekaj lepih oblackov in obrnem proti Pohorju. Tam pa nic ne drzi.
Okrog 16h pristanem na pobocju Pohorja (zg. Razborca). Se 2h pesacenja
in sem ob glavni cesti za Velenje. Poskusim ce je se kaj srece za stopanje...
ob 20h sem v Ljubljani.
Za drugic - veter se obraca !! - ne na Pohorje, na Paski Kozjak!!
Mladi Veper
Ambrož - Kriška gora - Kokra, 22.04.2000
Štartal sem pred Mladim Veprom in Borutom,
ter kmalu prišel na "ene dva jurja". Do Potoške sem priletel v višini koče,
od tam do Kriške pa je šlo brez težav. Pri povratku sem premalo vztrajno
navijal, zato sem scuril v Kokro, kamor je (z Ambroža) priletel tudi Borut.
Mladi
Veper je letel v nasprotno smer in pristal na začetku Pohorja!!!
Božo
Zakaj pristajamo na drevesih?, 25.03.2000
Raziskovalna naloga: Zakaj "Leteci vepri", kot se rece tistim bancnikom,
tako radi pristajajo v krosnjah dreves.
Rezultat raziskave: Razlog je zarotnisko obnasanje jadralnih padal.
Obrazlozitev:
Kurircek je Veprom najslajsi ob jugozahodniku, cetudi ima grdo razvado
da po Postojnskem polju kar mozato vlece, kar pa Vepra, ki se pod Nanosom
pripravlja na pristanek, nacelno ne moti prevec.Postavi se nad oviro ,
da ima pred seboj prostor za mogocen koncni dolet in zbija visino v osmicah,
ves cas kljubovalno prsa v veter. Padalo zavrto, raje prevec kot premalo,
pa ne da bi se bal turbulence, kar tako, lakse se dise. Se malo pa bo sel
v koncni dolet. Tedaj pa ZAROTA, VELEIZDAJA IN VEJE V HRBET od nespodobnega
padala, ki se na koncu neumno izgovarja na veterni gradient. (poglavje,
ki se mu spodoben pilot teoreticno in nacelno izogne). Meni nic tebi nic
je prej v prostem ozracju 20 km/h jugozahodnika pri tleh padlo na borih
5km/h, trapasti kupoli pa je od 25km/h zracnega toka ostalo le se 10km/h
in se pri tej hitrosti zracnega toka obnasa tako mehko , rine dol in se
za oviro pod sabo sploh ne zmeni. In to nespodobno dogajanje se zacne sele
kakih 20 m od tal in traja kar nekaj debelih sekund preden, kupola spet
potegne (bi lahko potegnila ce ne bi s pilotom vred cepela v krosnji lepo
rascenega drevesa kjer sta oba potrebna posebnih servisnih storitev).
In nato pri pivu,mene je z macolo sesula divja turbulenca, njega zracna
luknja onega lani vertikalni veter in kar je se takih pojavov iz paragliderske
aerodinamike. --ilustracija--
Klima
Lijak - Razdrto, 23.03.2000
Ekipa: Ata veper, Gustelj,
Mladi
Veper, Stojan, Božo.
Prvi del: POLET
Ob pol dveh smo bili vsi zbrani na štartu. Potegnil sem nekaj pred
drugo, 10 minut kasneje pa še Stojan. Takoj sva krenila naprej, zato ostalih
več nisva videla. Pridružil se nama je še en Gradient, ki je s seboj nosil
Jana Slabihoudka (fant kljub priimku nima problemov s hojo). Pri koči na
Čavnu sem bil najnižji (med polico in kočo), vendar sem ocenil, da ne bo
problema in sem prvi krenil proti Kovku. Izbral sem zelo kratko linijo
(bolj proti Predmeji) - "treba je probat kaj novga". Kmalu smo bili vsi
trije na Kovku, vodstvo pa je prevzel Stojan.
Od Kovka do Vipave je šlo zelo počasi, tako da sem vedno bolj zaostajal
za Stojanovim Sectorjem TX. Po grebenu Nanosa sva vozila naravnost in dovolj
visoko, tako da polet do antene ni bil nobena znanost. Pri anteni sva hitro
ugotovila, da zaradi zelo močnega zahodnika (po moje blizu 40 km/h, po
Stojanu še več!!!) ni šans za povratek proti pizzeriji Anja. Stojan je
pristal na najvecjem travniku za Razdrtim, jaz pa sem se mu pridruzil cez
10 minut. Zadnjih par sto metrov višine sem porabil za skoraj navpičen
let proti vetru z gasom do konca.
Čez 20 minut je priletel še Jan (zaostal je na Kovku), ki ni imel pojma,
kje sploh je.
O drugih Veprih ni bilo ne duha, ne sluha, zato domnevam, da sta bila
Ata in Mladi na Nanosu precej kasneje.
Največje dviganje: 7.
Največja višina: ne preveč.
Turbulenca: malo bolj mirno kot prejšnjič (Stojan) / precej bolj mirno
kot prejšnjič (Božo).
Drugi del: POVRATEK
1. Pivo v Razdrtem
2. Avtobus do pristanka pod Lijakom
3. Dobiva Gusteljna, ugotoviva, da je Mladi Veper v piceriji v Studencu,
Ata Veper pa na drevesu v Hudičevcu
4. S Češkim kombijem po Stojanov avto
5. V Razdrto (Pavlinova klet) po padala
6. V Hudičevec pogledat če je Ata Veper že preskrbljen
7. V Postojno na Pizz(v)o
8. Na Šmatrinsko po moj avto
9. Domov
VPRAŠANJE ZA RAZMISLEK: Kaj se vam zdi bolj komplicirano: polet ali logistika?
Ambroz, 06.03.2000
V ponedeljek sem bil na Krvavcu. Pihal je Z -JZ veter (pri hotelu do
15 km/h). Start ob 2 h. Stebrov prakticno ni bilo ali so bili raztrgani.
Po 20 min peglanja nulce pride en oblacek - dviganja do 7 m/s. Vrtim +6m/s
in pridem direktno v spuscanje padalo se popolnoma razbremeni pride do
frontalca brzinomer se mi namota okrog glave. Cez kaksno minuto dobim
se stransko zapiranje cez 2/3 padala. Izivanja je dovolj in odpeljem se
proti pristanku. Rok mi predlaga, da pristaneva pri Ambrozarju. Tam vse
drzi in po 10 minutah nama koncno uspe. Ob stirih startava in nabereva
nazaj na Krvavec. Baloncki so se nekoliko umirili le se 2m/s. Se vedno
je bolj raztrgano in po kaksni uri se odpeljeva v dolino. Nad dolino je
drzalo. Malo sem potreniral B-stall, spiralo in stransko zapiranje (ne
cez 1/2). Kaksnih 200m nad dolino se je zacel mocan JZ veter (ce nisem
stopil na spide ko konca nisem sel naprej). Pristali smo Pod Jenkovo lipo
in si prisluzli pivo. Izmeril sem tudi hitrost padala Quix 28 pri vzletni
tezi (padalec + oprema) 88 kg. Pod polnim gasom 42-43 km/h.
Mladi Veper
Lijak, 02.03.2000
Rad koristim tuje izkusnje in da posel tece povem se svoje.
Lijak 14.00h , ozracje kristalno cisto in temu primerna vidljivost.
Pristanek Livesce v luzah, potok Lijak hudournik.
Na startu jaz licno in personalno in se 4 talijani (Paulo in ostali)
meckamo ker ni pilotov, ni sond in ne modrih nasvetov. Vsakih 10 minut
sibko potegne gor, sicer pa nulca in na trenutke dol. V obupu startam,
zunaj pa Pipipipi 4m/sek na ****m v enem zbutanem kosu. Prestrasen najdem
steber za dol -5m/sek. Ko sem prisel k sebi poskusim se enkrat. Sirok steber
4 do 6 m/sek in brez pavze na ****m. Stebri so povsod, nad Kromberkom nad
pisto nad Meblom. Bilo bi idealno vendar buta in buta. Zdrzal sem uro in
pol in nato porabil se skoraj pol ure za sestop. Pristanek na suho modelarsko
pisto (krajsa je kot je videti).
In kar je bistveno, ko sem doma pregledam podatke na internetu za 16h.
N. Gorica +15 st. 1m/sek NE , jasno.
Kredarica -12 st 14m/sek NW, jasno.
Vse jasno.
Klima
Lijak - Nanos (Šembijska tura) - Livešče,
27.02.2000
V nedelejo leta 000 budilka zbudi pidalcka. Po nebu se preganjajo oblacki
in mi pozenejo kri po zilah. Cez pol ure je ze vse zmenjen in ob 11.00
se trije pidalcki ze peljejo proti morju, pravzaprav proti Ajdovscini.
Na vzletiscu Kovka piha dol po hribu in tekma je prestavljena na Lijak.
Na staru lepo piha gor. Srcni utrip nartaste. Obetajo se razdalje. Disciplina
je padla, leti se do Nanosa (odbojna tabla nad vipavo) in nazaj. "Cak,
cak sej to je povratn kurirck", pomislm. "No ja, ce bodo drugi, bom tut
jaz", pomislm in razpakiram nahrbtnik. Prvi tekmovalci potegnejo in se
odpeljejo v nebo. Nekaj bliznjih srecanj v zraku me preprica, da se malo
pocakam. Startam in glej ga zlomka naravnost na kolicek z zastavicani me
nese. Uporabim slalomsko tehniko odrivanja kolickov in pomislm: "Sej albatros
tut bol cudn starta...". Vario se oglasa z bolj nizkimi toni. Na polovici
hriba primerjava z albatrosom odpade.
Po 10 minutah borbe koncno pridem nad start. Sedaj je vario ze zdresiran.
Proti Cavnu odletim na polovici visine do baze oblakov. Pri Kuclju ujamem
prvi resni steber 5m/s in navrtim do 300m pod bazo. Med preskokom na Kovk
je vse mirno. Na Kovku dela. Na startu nekaj zmajarjev zalostno gleda v
nebo. Sele kasneje izvem, da tam se vedno piha dol. Oblaki so kaksne 2-3
km narazen in vsi delajo. Preskoka na Nanos in nazaj na Kovk ne predstavljata
problema. Zaradi JZ vetra je malo tezji preskok nazaj na Caven. Dosezem
ga malo nad grebenom. "Mal bo se treba nabrat" pomislm. S klubskim kolegom
najdeva dvojko. Cez Kucelj sva ze, samo se cez Veliki rob. Tam takoj centira
steber, jaz pa letim se malo dlje. Kmalu pridem nazaj in vrtiva v istem
stebru. Pohodi gas in me pusti zadaj. Peljem se proti zmajarski in se malo
navrtim. On je pa ze na cilju z lepo visino. Opogumim se, stopim na gas
in priletim v cilj kaksnih 300m nad pristankom.
To je moja prva celotno preletena tekma.
Mladi Veper
Lijak - Nanos (Šembijska tura) - Osek, 27.02.2000
Naredil se je padalcem na kozo pisan letalen dan. Zaradi menjave starta
zimske lige (Kovk-Lijak) smo startali sele ob 13.45. In takoj na startu
5m/s steber. Slikam pilon in se odpeljem proti zmajarski.Vmes navijem na
****m in splaniram do Velikega roba.Tam dobim steber in se odpeljem do
zadnjega dela Cavna in po majhnem navijanju skocim na Kovk,tam navijem
in naprej na Nanos. Slikam obratno točko, oddajnik nad Vipavo, navijem
in nazaj priklopim Kovk.Tam sem se v sibkih dviganjih pobral na ****.In
priklopil na Čaven.Tam je bila pa ze malce senca. Ura se je ze blizala
peti in sem pocasi scuril do Sempasa.
Startal sem ob 13:50. Disciplina je bila Lijak-Oddajnik na Nanosu-Extreme.Visino
dneva sem imel ****m drugace se je dalo do ****m. V zraku sem bil 3 ure
33 min.
Borut
Lijak - Kucelj - Lijak, 15.02.2000
Klima je preizkusil Divine-ja, jaz pa
njegovega Responsa. Zaradi tehničnih težav sva oba letela brez gasa, jaz
pa še brez variometra. Takoj sva se odpeljala do zmajarske rampe in naprej
do začetka Čavna.Tu je zrak postal precej turbulenten, zato se je (prelahki)
Klima odločil za povratek. Nadaljeval sem do Kuclja, potem pa sem obrnil
tudi jaz. Če bi šel do koče, bi se zaradi močnega zahodnika težko vrnil
na Lijak, na Kovk pa brez gasa in prevoza nisem hotel. Na poti od Kuclja
proti Velikemu robu sem pri vrhu s križem (Čaven) neprevidno zapeljal v
rotor in si prislužil eno zelo jako močno stransko zapiranje. Zavetrju
za robom sem se sicer hotel izogniti, vendar sem velikost rotorja podcenil
in izvedel premajhen lok. Po dveh krogih spirale sem speljal naprej, vendar
sem bil ze precej nizek, veter pa me je poskušal zriniti nazaj v zajedo.
Nakako sem se le izvlekel iz luknje ter potem "s tal" spet nabral zdravo
višino in se vrnil na Lijak. Ker me je zapiranje dovolj prestrašilo, sem
zapeljal le še do Danijela (samo zato, da bi scuril), potem pa na pristanek.
Poleg naju je ta dan letelo še par domačinov. Vsi smo šli dol predčasno,
zaradi viška adrenalina - le enemu je uspelo nenamerno scuriti, kar nam
ostalim ni bilo jasno, saj so bila dviganja praktično povsod.
PRIMERJAVA PADAL
Tole je bil moj četrti polet v februarju. Vsi štarti so bili na Lijaku,
vsakič pa sem letel z drugim padalom: Sky Divine / Sky Quix / Swing Ventus
2 / Edel Response. Z vremenom pa sem imel kar srečo, saj sem lahko vsakič
preizkusil precej različne razmere in bil v zraku skupaj 7,5 ur. Nekaj
zaključkov:
Raspadalica - Crnica - Roč - Mavrići, 13.02.2000
Zasledovanje dirkacev je bilo v zajedi nad Nuglo prekinjeno.
Spoznanje: zelo ugodno je, ce pravocasno opazis, da je termicni veter
zamenjal zahodnik (kar se na grebenu nad Buzetom redno dogaja), ker se
zajeda v kateri se je preje zbirala in prozila termika spremeni v
miksercek, ki ima samo en izhod, na dnu.
Naslednjo posiljko termicnega blagoslova sem dozivljal ob zlaganju
padala in resevanju logisticnih ugank.
Klima
Lijak - Razdrto, 13.02.2000
Večina klape je šla v Buzet na zimsko ligo, jaz pa sem šel na Lijak
testirat Jimmyjevega Ventusa 2.
Zelo dolgo sem se motal okoli Lijaka in zmajarske rampe, zato sem do
antene na Nanosu prišel šele nekaj pred peto. Anteno sem videl samo od
spodaj, potem pa sem scuril v Razdrto.Vreme je bilo zelo primerno za kurirčkovo
pot. Nekaj padalcev sem na Nanosu srečal tudi sam, nekateri pa so verjetno
zadevo opravili že prej.
Ventus 2 se je izkazal za odlično padalo. Od Divine-ja (ki sem ga testiral
prejšnji teden) je boljši predvsem pri okretnosti.
Božo
Lijak - Sveta gora - Lijak, 12.02.2000
Na sporedu naj bi bila zimska liga, na startu slabe razmere, vse kaze
na dinamiko in to samo okoli starta, saj je v Vipavi burja do 62 km/h.Tekma
odpade, jaz startam in se levo od starta z ostalimi borimo v sibkih 0.1
m/s dviganjih. A nato potegne vsi se zacnejo pomikati proti Posocju, kmalu
jim sledim, bilo je dosti spuscanj, jaz sem pa gas tiscu in sem obcutil
kako je leteti hitro brez balasta. Sel sem do Svete gore kot vecina in
nazaj grede skoraj scuril cca 1 km pred pristankom a sem nad vasjo navil
in priklopil Lijak od tam pa do pristanka kjer je bil mocan vzhodnik.
V zraku sem bil 1 uro 49 min, visina ****m dviganja do 4 m/s,kar prevec
dobro za tak dan. A jutri bo se bolje.
Borut
Lijak - Gorenje, 08.01.2000 - Pristanek na
melišču
Vreme je prvič letos zbudilo resne upe za prelet. Medtem ko so zimski
ligaši tekmovali v neposredni okolici Lijaka, sem brez hudega matranja
prek rampe in Čavnovega Velikega roba odjadral na Kucelj. Z višine 50m
nad vrhom (več se ni dalo) sem odletel proti koči na Čavnu. Tja sem prišel
samo nekaj metrov nad polico, zato navijanje ob Modrasovcu ni bilo možno.
Pot sem takoj nadaljeval proti Kovku. Na poti nisem našel dviganj, ki bi
mi omogočila več kot peglanje negativne nule, zato sem bil nad Lokavcem
že precej nizek. Vseeno sem šel naprej in prispel do Kovkovega grebena
(pri Otlici) v višini strmih melišč na dnu. Po polminutnem curjenju mi
je bilo jasno, da na Kovk ne bom splezal. Ugotovil sem, da bi se povratek
proti Lokavcu lahko končal že čez 100m, na preveč položnem pobočju, poraščenem
z gozdom. Po kratkem razmisleku (imel sem še 5 sekund časa) sem se odločil
za pristanek na melišču. Pristanek je bil zelo natančen in eleganten, za
kar sem potreboval nekaj malega pameti, predvsem pa veliko sreče. Zaradi
pomanjkanja prostora sem padalo samo zmečkal in stlačil v nahrbtnik, potem
pa sem se odpravil proti dolini. Do civilizacije (gostilna AL-BA) sem hodil
slabo uro (ko najdeš pot, je hoja kar prijetna).
Bilo je super, ampak drugič bom šel pristajat drugam.
Božo
Lijak, 08.01.2000 (zimska liga)
Prvič v letošnji Zimski sezoni se je naredilo na termin Zimske Lige
dobro vreme. In prvič sem se je udeležil tudi jaz. Ker imam tekmovalne
izkušnje iz drugih športov s tremo ni bilo problemov, pač sem pa na štartu
hudo scuril, tako da sem potreboval cca 20 min. ,da sem se povzpel na greben.A
takrat je glavnina ze obracala 1. obratno točko; Zmajarska rampa. Ko sem
nabral višino sem se sem jim sledil. Potem sem pa malo pred Zmajarsko rampo
dodobra občutil učinek šibke burje; pri minilalni hitrosti sem dobil frontalno
zapiranje po celi širini, na levi strani mi ga je še stransko zaprlo, a
sem ga z enim močnim potegom obeh komand takoj odprl. Slikam rampo, po
postaji slišim, da je še 2 min do odprtja štartnega markerja, takrat sem
pa sprobal hitrostne zmogljivosti mojega padala, v petih minutah sem bil
ze nazaj na Lijaku. Naberem višino in slikam štartni marker med modelarsko
pisto in štartom. Lijak priklopim kar precej pod štartom, a tokrat nisem
imel več problemov se dvigniti nad greben.Potem pa naprej proti 2. obratni
točki; Cerkev Sv. Marije tik pod Zmajarsko rampo. Ko sem prišel tja sem
bil tik pod zmajarsko, a nobenega konkretnega dviganja, po 10 min. pobijanja
pod zmajarsko se odločim, da bom kar slikal obratno točko potem pa kar
bo pa bo. Zapeljem se mimo cerkvice, jo pritisnem v objektiv, se obrnem
nazaj proti grebenu, a stanje se je še bolj poslabšalo. Malo nad cerkvijo
se peljem mimo stran od grebena, spuščanje pa 3.5m/s, odločim se da bom
probal prilezti vsaj do pristanka, vmes sem se v nekaj balončkih zakrožil
in pristal pri Semaforju.
Da bi končal disciplino bi moral slikati še grad Kromberg, križišče
s semaforjem in v cilj. A temu je kljubovalo curjenje na začetku, močan
front stall in moja neizkušenost glede tekmovalnega letenja. Max. višino
sem imel ****m, drugače so bile višine do ****m ,a jaz sem zaradi začetnega
curjenja ves čas lovil glavnino in ni bilo časa za take višine.
Borut
| Domov | Jadralno padalstvo | Galerija | Povezave |
