Ti{ino v zatemnjeni spalnici je prekinil glas sound blasterja, isto~asno pa je podprogram v ra~unalniku analiziral temperaturo zraka in aktiviral odpiranje oken. Mo~na jutranja svetloba supernove se je hipoma razlila po prostorni sobi in se uprla na mo~ne ustnice Jemija Hagina ,ki so zaspano preklinjale. Niti njemu samemu ni bilo jasno ali se jezi iz navade, ali pa ga vsako jutro spravijo v bes misli na vladne birokrate, ki ga tako vztrajno ovirajo pri uresni~itvi vseh, {e tako genialnih idej. Resnici na ljubo je sicer moral priznati, da uradnikom s svojim delom, kljub dobi biora~unalnikov, ne olaj{uje `ivljenja. Za vsakega od njegovih projektov je bilo potrebno pridobiti soglasja razli~nih galaksij, protokoli pa so zaradi razli~nih hitrosti ~asa neredko odvijali leta in leta.
Kljub vsemu pa je bilo to zanj eno najbolj navadnih juter. Leno se je obrnil na terbuh, se postavil na glavo in si v tem polo`aju po~asi zbistril misli. Nato se je z elegantnim zasukom bokov postavil na noge, ki so ga avtomatsko ponesle do ra~unalnika, za katerim je prebil ve~ino svojega `ivljenja. Kot vsak delovni dan, se je tudi tokrat najprej posvetil posvetil pregledu po{te.
Pogled po naslovih pa je v hipu razblinil dolgo~asnost vaskdanjika. Vzgornjem levem vogalu zaslona je utripala ikona, ki mu je vedno podvojila pritisk v `ilah. Vladni `ig je lahko pomenil samo sporo~ilo iz visokih dr`avnih krogov, ki so sicer, v glavnem, zavra~ali projekte, za katere je Jemi `ivel. S treso~im kazalcem se je dotaknil naslovnice, in zazijal v povdarjeno izpisan tekst:
Obve{~amo vas, da je vladna komisija obravnavala va{ predlog z naslovom BIOLO[KA REVOLUCIJA. Projekt ni bil zavrnjen zato vas vabimo, da se tekom dana{njega dne zglasite na ministersvu, kje boste zagovarjali morebitno realizacijo va{e pobude.
V tem trenutku se mu je laminaren tok misli pretrgal. S ,{e vedno odprtimi usti, je smuknil v delovno tuto ter zdrvel po stopnicah proti podzemni `eleznici. ^ez slabih 10 minut se je `e zna{el pred vrati vladnega poslopja in se zadihal v kamero, ki je zaman sku{ala identificirati njegov obraz. [ele sedaj se je zavedel svojega podivjanega pogleda in {iroko odprtih ~eljusti. Zbral se je, velika, kovinska vrata so se nenadoma odprla in kamnit prag je prestopil z dr`o znastvenika, revolucionarja in sve~enika obenem.
Zna{el se je v prostornmem hodniku, ki je mimo mno`ice pisarn vodil do {irokih stopnic, ki jim ni bilo videti konca. Po nijh mu je smeje korakal naproti sivolas mo{ki, v katerem je, presene~en, prepoznal samega {efa vlade. Jemi je sku{al po`reti slino, a mu kepa v `elodcu tega ni dovolila. Nemo je ob~udoval hojo mo`a, ki visoki starosti navkljub, izdajala sve`ino in odlo~nost. Le ta je kon~no pristopil in ga spro{~eno prijel za otrplo roko:"Doberdan, kolega znanstvenik." Jemiju ni uspelo izdaviti niti glasu. "No, le priprite usta. Na{i obve{~evalci so natan~no izra~unali ~as va{ega prihoda, pa sem vam pri{el naproti." Stari je o~itno znal dobro prebijati led. "Kar izvolite v mojo pisarno, kjer se bova na {tiri o~i pomenila o va{em projektu". J33S mu je sledil sobico, kjer se je na velikem plo{~atem monitorju odvijal simulacijski program projekta Biolo{ka revolucija.
"Pa preidiva k stvari", je znova povzel besedo {ef. "Kot gotovo veste, je obstoj na{e civilizacije vse bolj odvisen od surovin, ki jih na pri nas prakti~no ni, izkori{~anje tujih nebesnih teles pa je zelo zahteven in drag postopek. Na{i organizmi so prakti~no nesposobni dalj{ega bivanja na drugih planetih, zato morajo ve~ino dela opravljati roboti. Na nebesnih telesih, ki jih ho~emo izkori{~ati morajo najprej izgraditi infrastrukturo in postaviti objekte za predelavo razli~nih materialov. [ele za tem se lahko lotijo izkori{~anja avtoktonih naravnih bogastev. Za vsak projekt moramo razviti specifi~ne robote in stroje za pridobivanje razli~nih surovin, kar ni zanemarljiv stro{ek. Dodatni izdatki pa so {e prevoz in instalacija ma{inerije na dolo~en planet, visoka porabe enerigije, izgube dragocenih materialov..." Predsetnik je za trenutek obmolknil in s kratkim pogledom ocenil koncentracijo polu{alca. "Mogo~e sedaj bolje razumete zakaj sem se osebno zavzel za uresni~itev va{ih idej. Priznati pa moram, da me va{ simulacijski program ni prepri~al v realnost izvedbe le teh. Kakorkoli `e, prepri~ajte me v realnost in rentabilnost projekta in jaz pom poskrebel za njegovo uresni~itev."
Jemija je medtem trema milnila. Samozavestno se je sprehodil mimo zaslona in se v mislih podal v doma~ laboratorij. "Na to idejo sem pri{el ~isto po naklju~ju," je skromno za~el. "Tisto dan sem se poglobil v testiranje olja za hidravliko, nekega novega rudni{kega stroja. Popoldne sem v mikrovalvno pe~ico postavil posodo z multienergijsko juho in vanjo, kar z mastimi rokamijo vrgel nekaj rezancev. ^ez nekaj miut sem se spravil h kosilu in ugotovil, da nad juho plava nekaj centimetrov debela plast hidravli~nega olja. Presene~en sem se takoj lotil raziskave tega nenavadnega pojava. Zama{~eno delovno rokavico sem polil z juho in jo postavil pod tunelski mikroskop. Pri maksimalni pove~avi sem lahko opazil le dolge molekule olja, ki so prosto lebdele v juhi. Eksperimentalne pogoje sem posku{al dopolniti tako, da sem preizku{anec obseval z izvorom mikrovalovov. Kot sem pri~akoval so se molekule olja pod njihovim vpilvom po~asi trgale. Ko pa sem ob srtan postavil {e grelno plo{~o sem opazil nekaj fantast~nega. Molekule olja, ki so jih mikrovali trgali, so zaradi dovedene toplote reagirale z dolo~enimi molekulami v juhi in se na ta na~in znova razra{~ale. Reakcija je, logi~no, najbolj burno potekala prav pri grleni plo{~i, tako da se je kultura po~asi pomikala proti izvoru toplote. To pa {e ni bilo vse. Pri reakciji so nastajale razli~ne molekule, z zelo razli~no sposobnostjo izkori{~anja energije. Tako sem dobil kulturo, ki je sposobna selektivnega razvoja." V tem trenutku ga je predsednik hotel prekiniti, toda J33S ga ni pustil do besede. "V laboratoriju smo analizirali atmosfere razli~nih planetov. Za ve~ino izmed njih smo brez te`av sintetizirali molekule, ki so imele zahtevane sposobnosti."
"In kaj nam bodo te molekule pomagale pri izkori{~anju naravnih bogastev?", mu je `e malce nestrpno segel v besedo predsednik.
Jemi je vedel, da mora preiti k bistvu: " Na vro~ih planetih z gosto atmosfero ali teko~o vodo bi te reakcije potekale izredno hitro. [e v roku va{ega mandata, bi se iz majhnih molekul razvila razli~na bolj ali manj inteligantna bitja. V boju za energijo, bi zgradila infrastrukturo, v ta namen pa bi tudi `e pridobivala dolo~ene materiale, ki jih, po va{ih besedah, na{a civilizacija tako potrebuje." "Obstaja samo {e en problem", ga je {e enkrat prekinil pradsednik. "Kot sem opazil na simulacijskem pogramu, bitja `e na za~etku razvoja postanejo zelo agresivna. O~itno nam ne bodo mirno dovolila izkori{~anja njihove lastnine. V vojnah nastale kulture bodo gotovo sposobne proizvodnje svojih bojnih ladij, morda nas bodo v razvoju celo prehitele. Ali se ne bojite, da bi padli v jamo, ki bi jo sami izkopali?"
"Tudi sam sem se dolgo mu~il s tem problemom," je smeje priznal Jemi. "Na sre~o pa se je moj strah izkazal kot neutemeljen. Bitja se bodo razvijala v smeri, ki je za specifi~no oklje idealna in jo mi ne moremo v predvideti. S kratkim premislekom pa bi tudi sami lahko ugotovili, da je hiter razvoj povezan s kratko `ivljensko dobo teh bitij. Ta jim bo napredni tehnologiji navkljub onemogo~ala izhod iz lastnega oson~ja.
Kar pa se ti~e izkori{~anja njihovih surovin se stvar {e enostavnej{a. Na dolo~eni stopnji razvoja, bodo bitja, nastala v ve~nem boju za obtsanek, prenaselila planet in se uni~ila."
Na predsednikovem obrazu se je kon~no zarisal izraz zadovoljstva. S prstom se je dotaknil menija ob strani velikega zaslona, na katerem se je pokazala slika doma~e galaksije. Ra~unalni{ki program je v hipu lociral najbli`ji planet z zahtevano koli~ino rudnin, ustrezno temperaturo in atmosfero, ki je zadovoljivo prepu{~ala kozmi~no sevanje.
Ko je Jemi zve~er legel v posteljo, je proti izbranemu planetu `e plula kapsula s sve`e sintetiziranim za~etkom neke nove zgodovine.
Razvoj molekul je potekal v skladu s pri~akovanji. V slabih dveh letih so se razvile v kompleksne sisteme, ki so bili `e sposobni primitivne komunikacije. Vse pa le ni {lo povsem gladko. V dolo~eni fazi projekta so se razvila razli~na gigantska bitja, brez naravnih sovra`nikov, ki so povsem zavrla proces evolucije. Takrat je prvi~ umetno posegel v ta sistem. Z nekaj podzemnimi fuzijskimi eksplozijami je v ozra~je dvignil ogomne koli~ine prahu in prepre~il son~nim `arkom dostop do povr{ine planeta. Na ta na~in je ohladil atmosfero in onemogo~il razmno`evanje teh osebkov.
Naj zahtevnej{i del projekta pa je bil razvoj inteligentnih bitij. Ta del populacije je zahteval neprestano kontrolo in prikrito usmerjanje na "prava" pota. Popolnom v skladu s simulacijskim programom, pa komunikacija, `e po nekaj minutah, ni bila ve~ mogo~a. Intiligentna civilizacija je postala povsem nedostopna za signale iz okolice, razvila pa je tudi zapletene obrambne sisteme in s tem prepre~ila fizi~ne posege na planetu.
Jemi je vedel, da se projekt pribi`uje koncu. Z zanimanjem se je zatopil v zaslon, se je sredi mno`ice parametrov prikazoval ostro sliko tega lepega, astronomskega telesa. Nenadoma pa je gosta obla~nost popolnoma prekrila njegovo povr{ino. Temperatura atmosfere je mo~no padla, radioaktivnost pa se je pove~ala za faktor 100.
Z me{animi ob~utki je napisal sporo~ilo vladi:
Obve{~am vas, da je projekt BIOLO[KA REVOLUCIJA uspe{no kon~an. Zemljani, kot so sami sebe imenovali so se uni~ili, z verigo eksplozij jedrskih elektrarn.
I wanna go home
Od februarja 97 si je to stran ogledalo
ljudi.
