Namesto, da lepo sončno nedeljo prebijete za šankom, ali še slabše za televizorjem, se lahko odpravite k bližnjemu potoku in preverite, če se morda tudi v njem nahaja zlato.
Čisto zlato ni le zelo lep, redek in dragocen material, pač pa je zaradi svojih izrednih lastnosti tudi zelo koristen. Ima odlično električno prevodnost, je korozijsko odporno, ima pa tudi izjemno plastičnost. Zrna zlata se lahko valjajo v lističe, ki so tisočkrat tanjše od papirja. Lističi so lahko tako tanki, da so jih uporabili na vezirjih ameriških astronavtov, kot zaščita pred UV žarki. Plast zlata je bila tako tanka, da je prepuščala svetlobo, ustavila pa je ultra vijolično sevanje. Danes se, v skladu razvoja človeštva uporablja za najbolj prestižne naprave audio tehnike, video tehnike, računalništva, izdelovanje nakita in še in še. Nič čudnega ni, da je zlato že stoletja steber svetovnega bančništva in gotovo je, da mu cena še dolgo ne bo bostveno padla.
V devetnajstem stoletju so bile v Združenih državah Amerike velike zlate mrzlice. Iskalci zlata so preusmerili celotne reke, da so lahko delali v suhih rečnih koritih. Dandanes se v ta namen uporabljajo ogromne čarpalke, ki sesajo pesek z rečnega dna in iščejo zlate drobce. V JAR za 1 funt (0.45kg) zlata predelajo od 70 do 80 ton peska, kljub temu pa je njihovo delo zelo dobičkonosno.
Danes dve tretini vse svetovne proizvodnje zlata pride iz Witwatersrand Reef iz JAR. To čer je leta 1886 po naključju odkril George Harrison, ki je bil zaposlen kot rudosledec na neki farmi v Witwatersrand. Nakega jutra, ko se je s prijateljem George Walkerjem, sprehajal ob obali, je le ta po naključju pobral skalo, za katero je Harrison odkril, da je zlata. V bližini Johanesburga je danes že 500 rudnikov. Polkrožo so razporejeni so v okolici čeri, v dolžini 300 milj. Delovci, v večini domorodni Bantu črnci, delajo na globini več kot 3000 metrov, na nekaterih mestih pa se že približujejo globini 4000 metrov. Eden izned problemov izkopavanja na tej globini je visoka temperatura, saj le ta doseže tudi do 46{SYMBOL 176 \f "Symbol"}C. Skupaj ti rudniki proizvedejo več kot 900 ton zlata na leto.
Iskanje zlata je lahko zanimiv, zdrav in poučen način, kako porabiti dan, morda kar cele počitnice. Tudi če zlata ne boste našli, boste gotovo navdušeni nad raznovrstnimi kameninami, ki se bodo znašle v vaši posodi.
Najenostavnejši način iskanja zlata je izpiranje, uporabljajo pa ga tako amaterji, kot tudi profesiunalni lovci na zlato. V kavbojskih filmih ste gotovo opazili iskalce zlata, ki do kolen v vodi, v rokah vihtijo nekakšne ponve. To bo glavni rekvizit vašega podviga. Pri tem opravilu, prevzaprav, ne rabite posebnih profesinalnih ponev. Zadostovala bo že večja posoda s plitvim dnom in širokim robom, podobno kot je na sliki.
Velik lesen krožnik bi bil v ta namen prav idealen. Material posode pri izpiranju seveda ni bistven, delo pa vam bo šlo precej bolje od rok, če dno posode ne bo popolnoma gladko. Delo s steklenimi ali emajliranimi posodami priporaočam predvesem bodybilderjem.
Za izpiranje zlata torej rabimo:
1. posodo za izpiranje
2. pinceto
3. lopatko
4. posodo za izpran material
5. vedro za ostale zanimive kamenine, ki jih boste našli
6. povečevalno steklo
7. gumijaste škornje
Kako se lotiti izpiranja?
Idealen začetek bi bila detajlna geološka karta. Zlato se ponavadi nahaja v kremenovih žilah in v svetlejših vulkanskih kameninah. Morda poznate kraje, kjer so to kovino v preteklosti že kopali, je pa tudi pogost spremljevalec rud barvnih kovin.
Na sumljivem območju si nato poiščete potok, ki priteka z višin. Zlato pogosto pride na površje v višinskem skalovju, od koder ga voda ispere v dolino. Ko se potok malce umiri se zaradi velike gostote posede na dno struge.
Na kraju akcije si nataknete škornje, pograbite lopatko in jo mahnete prav na sredino potoka. Z dna počistite grob pesek in ostalo svinjarijo, nato pa iz dna struje zajemate usedlino in z njo napolnite kake tri četrtine posode za izpiranje. Posodo nato nagibate in vrtite, tako da material krožno drsi ob robu posode. Ta postopek bo povzročil, da se bodo težji in finejši delci posedali proti dnu, lažji in grobi delci pa bodo padli čez rob posode. V posodo sproti zajememo vodo in s tem material čistimo. Na koncu bo na dnu ostala le še usedlina, ki bi lahko vsebovala zlato. Stresite jo v za to namenjeno posodo, celoten postopek pa lahko ponavljate do nezavesti. Bodite potrpežljivi in ne veselite se prezgodaj. Vsedlina lahko vsebuje različne komponente, ki so zelo podobne zlatu. To so lahko titanove spojine, krom, hematit, beker, pirit ali njihove rude.
Ko boste imeli posodo za izpran material polno, bo potrebno zlato izočiti iz usedline. Najbolje bo, da doma material stresete na mizo in s pinceto iz njega poberete delce, ki ste jih prepoznali kot zlato.
Obstaja pa tudi, na žalost zelo razširjena in učinkovita, metoda raztapljanja zlata z živim srebrom. To je tehnika, ki jo trenutno najbolj preklinjajo južnoameriški indijanci.
V tem primeru pa boste potrebovali:
živo srebro
nekaj krompirjev
nekaj žice
folja za pečenje
Postopek izpiranja je popolnoma enak kot v tehniki prebiranja s pinceto, le da tokrat v izprano usedlino, kanemo nekaj kapljic živega srebra. Vse skupaj nato nekaj časa mešamo, tako da živo srebro raztopi zlato, ki se je nabralo med usedlino. ( Gotovo mi ni treba posebej omenjati, da je živo srebro strup, ki se ga ni dobro dotikati, zato pri delu priporočam gumijaste rokavice. )
Nato vzamemo v roke debel krompir, ga prerežemo na dvoje in v eni polovici izdolbemo kratko luknjico. V to luknjico spustimo živo srebo z rastopljenim zlatom in jo zapremo z drugo polovico. Cel krompir povežemo z žico in ga zavijemo v foljo za pečenje. Vse skupaj nato za eno uro zatlačimo v žerjavico. Krompir v tem času vpije živo srebro, zlato pa ostane na steni vdolbinice. Čeprav vam bo ta postopek vzbudil nostalgijo po starih pastirskih časih, tega krompirja nikar ne jejte. Raje ga zakolpljite, in s tem rešite življenje kakšni gozdni živali.
Živo srebro z rastopljenim zlatom lahko izparite tudi direktno na folji, nad odprtim ognjem. Glede na dejstvo, da so hlapi zelo strupeni pa se tega postopka nikar ne lotite.
Pa obilo sreče!
E-mail: cirila.mocnik@guest.arnes.si
