II

Druga deklica je dekle kot metulj lahkih oblin,

velikih, prodornih oci in sanjavih:

Razširi krila, metulj

in videl bom igro

rahlih cvetov,

rumenih in snežno belih.

Ti lahko razumeš rdece kobule mojega srca

in jih raztrosiš po travi.

 

 

 

Vecna ljubimka

I

Rdece tvoje noge, draga

mamijo navzven. -

Tako ponosna si,

tako si lepa.

Poslušam glas prirode

in njegov je zven

samo tencica,

ki si v njo odeta.

Razgrneš svilo -

žametno rdeco. -

Da lahno vzvalovi

ti cez obline;

pod pajcolanom

mi razsiplješ sreco,

ko ti lepota gola

kvišku šine.

 

Vecna ljubimka

II

Rdec Parnas

mi zdaj telo je tvoje,

lepota naga,

rdece prsi

sij mladike tvoje,

cuj moja draga:

tvoji dojki dicni,

tvoj vonj vabljivi.

 

Vecna ljubimka

III

Na tratah

so kobuli sadežev obstali

I

Nabrekajo popki ...

Ona pocasi prihaja

Stopa šarmantno

in elegantno

v mojem srcu vstaja.

Je kot Pirueta

sredi  prirode.

A v resnici koketa -

za gospode .

Polna, ocarljiva princeska

vijorne sinjine obraza,

polna mladega leska

in mladega izraza.

Potem bosa.

Potem spet v belih arijskih cevljih

in naga.

Rdece bel šal ima cez rame,

ki ji vcasih ritko in dojke

zakrije,

vcasih odkrije . -

Ona v vsem lepotica ostane,

ki hodi in sije.

 

Lepotica

Pocasi prodira z usti v penis.

In klopi.

Zdaj zajema,

zdaj popušca -

potem polno zaklopi ...

odstiram žejen tvoje oci in tvoje ustnice,

da jim premaknem željo

po tihi, hrepeneci ljubezni,

ki vstaja v tvojem jutru,  P i r i a n a .

Tako kot izginejo sence pred škrlatom dneva,

ko noc zapusti oljène gaje in nasade lotosov,

da zablesti svetlobe luc v milih objemih -

razgrinjam svojo podobo pred tvojim oblicjem.

Ti si poredna in se smehljaš

in vec ne veš kaj pocneš,

ko vidiš moje bele izraze

in moje gole popke, ki ti jih podarjam

odkrito - tako kot želiš.

Zapreš okno. In luc v tvoji sobi ugasne.

Potem, ko zopet z igrivo kretnjo

odstreš zastor in odpreš luci,

hrepenim pred teboj in ti z izrazom

popolne golote, ko nag stojim pred teboj,

vzkliknem : Ljubim te !

Ti ne slišiš te moje tihe ljubezni,

ti ne moreš razumeti

vsega mojega skritega hrepenenja

po tvoji ljubezni.

 

Izrazi ljubezni

II

Tako blizu sva si

in najina vrtova

sta kot v pravljici

združena drug ob drugem.

Hrepenim po tebi

s silo zatrte ljubezni,

z mocjo, ki ti bo ostala

nerazumljiva.

Ker si tako obdahnjena

z mladimi popki

in širokim korakom

ti pravim : Vzemi.

Vzemi v narocje poganjke moje ljubezni telesne

in sanjaj o samotni livadi najinega otroštva,

ki je tako blizu, da izgoreva pred tvojim oblicjem.

Kajti takrat, ko sem nag pred teboj

je okrog naju tišina. Ti me gledaš

in jaz ti podarjam svoj stas, svoje telo,

ker bi rad, da bi ti cutila ob njem.

Povej, zakaj hoceš biti vselej hladna

v tej hladnosti vsakdana,

ko jaz izgorevam v želji,

da bi se s tabo ljubil.

 

Skakljaje burno . . .

Skakljaje burno kakor srna trav

je moje tihe misli razplamtela.

Bil sem otrok in sem otrok ostal

in noèem, da kdaj zrasel bi docela :

Da vedno bi lahko v oèeh mladenke

gledal samo kako požar gori,

kadar oko privaja se na zmenke

in sreèanja z odprtimi oèmi,

ko ona dahne vame nemi dah

in se vrtincim v cudežnem zavzetju ;

in jo pogledam nedolžno plah

poljubim jo v tem plahem doživetju.

Kadar zrosi se ji belina z lica

skopni pogled v prsi belem snegu ;

in ko razkrije njena se nožica

zakoprnim kot ribic v mokrem bregu,

da mogel bi v lepoti , ki je sinja

sinjinam dati moc, da bi sijale,

kjer veènost se v poslednji stih spreminja -

besede bi na prstkih ji obstale.

In tja bi vrgel venec svoj boleci,

ki ga Lepota ne bi razumela,

pred njo bi kleèal in jo klical v sreci,

ki huje od trpljenja bi bolela.

In padle bi vse trave, vse cvetice

in zlila bi se morja in pristani -

v naroèju sreèe in moèi resnice

prejel lepoto bi, ki je med nami.

 

Ljubica

Telo in duh z neko strastno silo

ljubezen veže in ju skupaj spaja :

So èevlji. So hlaèke .

Je bluza in je krilo . . .

In vse z vsem

mi èutno slo poraja .

So usta . So oci.

So kodri tvojih las.

Je tvoj obraz , ki rdi.

Je gibki tvoj stas ...

In si ti,

ki te ljubim jaz.

 

VIDEL SEM NJO

Videl sem njo,

njeno oblicje,

njen korak,

njene oci :

 

Dva živa tolmuna

in voda,

ki vre v bistrem studencu

gorskega vetra.

Kako je skakljala k meni,

da bi jo ljubil !

Kako ji prozorno krilo je frfotalo

in kolena izbokla v ritmu koraka . !

In prsi so plale

in dojki razposajeno

poskakovali nad boki .

In studenec las

ji je razlival cez glavo

crno , živo runo .

Videl sem jo .

Bila je . . .

Bila je bitje ,

ki ga ljudje

niso doumeli

 

ROJENA JE PESEM

Rojena je pesem o njej.

Leži v meni

in se razprostira iz srca

v srca.

Jaz jo ljubim.

Tako hitro se vzburkam,

da njeno telo zanosi

preden jo napolnejo jezdeci.

Poljubljam jo na nožnico jutra

in na rane cudežnega stvarjenja.

Na tej rami

žarijo rubini oci

in metulji jo prašijo

in rdeci mesec tone v rano . . .

in rana krvavi , krvavi , krvavi . . .

 

 

Ona ni kri

Ne ni .

Ona ni kri .

Ona je kot soncno meso ,

ki se preceja

in peni .

Ubrana

je na tetive

mojih pogledov :

Sladka .

Peneca .

In socna .

Dajem vam jo vpogled ,

da jo tudi vi vzljubite -

takrat ,

ko valujoca žita

sklanjajo ozare

njeni lepoti .

 

Igra ljubezni

Ležim nag

in jo

ljubim .

Lasje

ji padajo

cez penis .

Zardeva . . .

In si ne upa dotakniti .

Toda igra

se konca

v ljubezni

in tudi sneg

kopni

na njenih ustnicah .

 

 

Dekle na jezu

Ona je sama .

Gola .

Obdarovana

z lepoto

stoji

na jezu :

V njenih oceh

ljubezniv

plamencek .

Na ustnicah

igriv nasmešek .

Na licih

sramežljiva

r d e c i c a .

Po prstkih nog

se ji prelivajo

lahni vali

modre reke .

Govor njene postave : Vabim .

Šepet njenega izraza : Ljubim .

 

Dvoril ji bom

I

Dvoril ji bom .

Samo predano,

gorece dvoril .

Vem, da me bo razumela .

Vem tudi to ,

da jo imam rad

in da me vse njene kretnje

o s r e c u j e j o .

II

Hodila bova cez pesek

r a h l o ,

da naju bodo poslušale

trave

na gredicah.

Potem bova skocila

na gredice

in tepetala trave.

Potem se bova objela

in ljubila se bova

do naslednje vecnosti . . .

 

Moj plamen

Vem, da te samo ta skomin

vabi v moje vecere .

V mojih vecerih

prepevajo slavci

na dvorih

in lovor

raste cez srebrno krajino .

Ti bi hotela mesec ,

ki sije podnevi na morskih obalah,

hotela bi sonce , ki sveti ponoci

v najin dom .

Jaz nimam meseca

jaz nimam sonca . -

Imam samo ljubezen ,

ki vre . . .

In se v vsakem koticku

tvojega srca

raztaplja v živ,

do smrti žgoc

in v vecnost

segajoc plamen .

PIONIRKA JUTER

Pionirka juter

je razvihrala krilo,

ga privzdignila -

In sedaj

tece cez ajde . . .

Ustavi se ob parobku ,

bela marjetica -

in ga preplavi z zarjo .

Grem pod njeno krilo :

in tu spoznavam radost ,

ki je jezdeci

niso obcutili.

Vecna ljubezen

I

Srce mi gre v igro .

Igram ,

da sem Veliki ljubimec

drobne Rože .

Sanjam v srce .

II

Ona poje .

Njena pesem

sega iz morja

do obale zvezdnih luci .

III

Približava se

in se spojiva .

Mogoce eksplozija

naju raznese .

IV

Drobci naju -

frcijo na vse strani :

od obale

do obale ,

od morja

do morja .

Sanjski cvet je samo najina ljubezen .

Ta je vecna .

 

LJUBEZEN , KAJ SI ?

Ljubezen , kaj si mi ?

Ekstaza žejna ,

ki v njej deroèih so potokov izviri

in slast brezmejna

in izlivi stoteri ?

Ne .

Tiha jasa plahega razuma .

In sredi jase dve drobni travi .

In sonce in vodica iz tolmuna

jima o sreèi pravi .

Odgrnem zastor

žejen poljuba .

In poljubi me sonce .

Kdo me je poljubil ?

Si bila ti , draga ?

 

Ne morem . . .

Ne morem ti govoriti

zakaj te ljubim ,

kajti , ce bi ti to lahko povedal

te v resnici ne bi ljubil .

Lahko pa ti povem ,

da se ljubiva kot dve zvezdi ,

ki ne ugasneta

na veèernem nebu .

Ne morem biti razsodnik najine ljubezni .

Preden bi jaz to postal

bi se sonce na nebu ospelo ,

èe bi mi to dovolila .

Zvezdi se bosta utrnili

ob istem casu

in se v sekundi

združili na istem mestu .

Segla boš v mojo dlan ,

napisala boš pesem svojih želja

s konièkom nasmeha na ustnicah .

Jaz pa bom pel

in prepeval o tebi .

 

Ce srecala me boš nekoc

Ce srecala me boš nekoc v dvoru ,

ki sije v vrhu Zemeljskega Parnasa -

bom tvoj Poet .

Zapeli bodo slavci pesem v Zboru ,

kjer so dekleta brhka sredi Krasa -

lepa kot cvet .

Preprosta kakor Ti dekleta srecna

bodo v maji med zelenjem dneva

prepevala pesmi .

In sredi njih

boš stala Ti .

In moja pesem vecna

bo zaljšala tvoj  l i k ,

ki od Lepote

zardeva .

In potem je tu , -

tvoja misel : -

O velikih

razkošnih buloarjih

o velikih soarejah ,

o velikih kraljih

in zabavišcnih livrejah .

in hkrati si ti tu -

V tej preprosti ,

mali Slovenski deželi -

v tem lepem,

prijetnem vsakdanu -

Podoba zdaj tej ,

zdaj oni deklici zali -

vsa prosta ,

visoka ;

in ponosna

v svojem elanu .

 

 

P i r i a n i

I

Imaš pricesko,

da se fine sinjorine

rade gledajo v njej .

Tvoje oblicje

je oblicje lepote fine

grajskih livrej .

V tebi se zrejo golobi -

Si kot nežna G o l o b i c a . . .

In ti je dano ,

da veèno ljubiš v svobodi

zaradi mojega stiha .

II

Veš , kaj je glasba ?

Troje razkošnih bitij ,

ki skladno udarjajo zven .

Troje promenad ,

troje Nad

je v glasbi resnicni -

Troje upov.

In vsi trije so razlicni .

A se povežejo med seboj

in se zavrtijo okrog tebe . -

In so v tebi, v meni ,

pred menoj in za menoj -

glasba najine srede .

III

Kadar hodiš - hodiš micno .

Kadar ljubiš - ljubiš resnicno . -

Ni vsakomur dovoljeno,

da poljubi lepo ženo .

Ker devica si v L e p o t i :

vedi : Ljubim te iskreno .

V tvojih vilinskih rokah ,

o kraljica , - spoznal sem plah -

kaj je resnica .

Gledal sem Te , ko so ti na obleki medaljoni

krasili krilo kot cipke ,

kot da Ti v rokah stojijo paviljoni

Oèeta zibke .

Prisluhnil sem tvojemu glasu

in zaigral na tipke .

V luèi tvoje podobe gibke

so vsi zakoni

in medaljoni

deklice vitke . . .

Srebrni so zakoni

v tvojem narocju -

Gilati , banane in bonboni

so v tvojega krila sotocju ;

in svetlobe fotoni

v Najinem obmocju .

Pirri : Srebro se prelije

cez škrlat tvoje obleke

in jo o r o s i -

Gleda Poeta , poete

in se smeji .

P i r i a n i

Gore bodo

kot V e n c i L e p o t e

s i j a l e . . .

Dolina pod njimi

v Oèetu

se r a d o s t i l e .

Grajske gospodicne

Te z ljubeznijo navdale .

In Te izbrale . . .

Ti -

dekle vencev hribov

in fina sinjorina grada -

popelješ me sredi Studencev

in Virov Studencev

domov -

V Tvoj samotni dom ,

kjer Tišina vlada .

A ne takoj. -

Prej bova ljubila

Jutra Skladnosti ,

Opojne tunike vecerov ;

in

h a r m o n i j e

V e l i k e

V i s o k e

L e p o t e .

 

H o d i l a b o v a . . .

Hodila bova cez bezgove brajde

in pšenicna polja

v vedno novo skladnost juter

in v koprnecem objemu

cakala noci .

Prišla bo noc ,

prišli bodo vozovi

in konjeniki

in izginjali

pred najinimi ocmi

v temo .

Ti boš sijala ;

in jaz bom razsipal Liro ;

in ljubila se bova

v svetu ,

ki bo samo najin .

 

V NARAVO ŽE PRIHAJA JUTRO SINJE

V NARAVO ŽE PRIHAJA JUTRO SINJE . . .

ZUNAJ MEGLICE LAHNO VALOVE . . .

ZALE MLADENKE - MALE BOGINJE

CEZ JASE HITE .

LEPE - LEPE KOT SINJIDOR -

MLADENKE SRCNE LEPOTE

ZASIJEJO KOT METEOR

SREDI SAMOTE !

O , KAKŠEN POLJUB

VSAKI DIHAM SRCNO !

ZEMLJA TONE V JUTRO SINJE . . .

ZLATI SE NEBO .

 

NA KONJU

I

Zunaj je vetrc še jasneje zvrhnil ,

zvrhan v vejevju modrem je nabran .

Sonèek je na nebu skoraj mrknil ,

v sobi sem postal otožno sam .

Vendar pogled mi skozi okno slika

vedno jasneje to jasnenje ptic ,

ki jasno je kakor ozara tiha -

belih , zelenih , sinjemodrih lic .

II

Poèasi se prebuja panorama :

Zeleno cvetje se pobelja hkratno .

S teboj , moj vranec , sva v prirodi sama ,

Da me odpelješ cez prirodo žlahtno .

 

NA KONJU

III

Pokrajina

rdi

v galebjem letu

plavih ptic .

Na konju

iskri jezdec

vzplapolava . . .

Deklica v cvetu .

Pocasi . . .

hitro

uzde naravnava ;

in plove

cez širjave

in širjava

v neskoncno radost

modrih jezer

p l a v a .

 

Žene v pomladi

Kaj je dekle ,

ki bi ji srce dal -

Vsem deklicam

bi daroval srce .

Živel med njimi

in jim daroval

ljubezen ,

ki iz notranjosti mi vre .

Kot da je vsaka deklica v meni ,

del mene , moja hcerka

in družica -

premišljam to v ljubezni dragoceni -

Možu je dana žena ,

gozdu - ptica .

Vsi ti ,

ki niso še bili rojeni ,

priroda vsa ,

ki draga je resnica

in ves nasmeh

in vsa ljubezen ženi -

se v pomladi razcvita .

 

DEKLETA

Vzbocijo se nežno ,

združijo se v šopek -

Tako rad bi ga objel !

To so dalije mladosti . -

dahnjene v minljivost ,

v kateri komaj živijo .

To so darovanjke cloveške srece -

preprosto grajene - .

Skakajoc v vdanost

in izven nje -

rojene v dekliško ubranost

za kleno , moško srce . -

Vtkane v nedoumljivo drevo življenja . . .

vtkane v trajnost živo , ki bistva ne menja .

 

 

Košate deklice

S košaricami

v rokah

in pisanimi slamniki

na glavah

košate deklice

priplavajo

v moje srce .

Tam jih pozdravi glasba .

Srce se jim razkošno odpre .

Prva da vanj rožico .

Druga se mu nasmehne .

Tretja se mu odpre .

 

ASTRE

Lepo mi je , ko akacije

rumene v maju ,

ko smo v prirodi ljudje

kot v raju ,

ko je nebo kot moder alabaster

in Sonce je na Nebu kot Kerub

in grem v polje in v cvetju aster

izpolnim tisocero obljub .

Kako ste bele Astre , modre tudi ? ,

jih vprašam in vsaki dam poljub

in ljubim jih kot Sonce Zemljo ljubi

in vsaki njih postanem drag in ljub .

Ker so dekleta Astre razbohotene

pozdravljam jih - Vse Macice , Narcise -

Vse deklice pozdravljam

in moj stih

jih ljubi

v Narocju Resnice .

 

ODŠLE SO

Ne, nisem hotel dopustiti,

da bi se izgubile v temo gozdov ,

vendar je poslednja izginila

med osat in trnje .

Pa so bile vse tako nežne

in so imele prsi tako lepo ulite

in so bile tako postavne ,

da nisi mogel ceznje,

da se nisi mogel dotakniti

laskov spletenih v kite .

Pa so bile ob meni

in tako dalec od mene . . .

in so bile daljave tako majhne -

kot prstki žene . . . .

 

L E P O T A

 

V HLADNOST JUTRA

ZOR SENCIKE DIHA .

V BELIH LADJAH

GUGA SE L E P O T A -

L E P O T A -

CISTA

IN ISKRENA . -

T I H A

OSVETLJUJE MOJA POTA .

TAKO JE NEŽNA VSA

IN RAZPROSTRANA -

BRHKA Ž A R I C A

NA NEBESNEM SVODU -

OB MENI

IN ZA ME

OBMIODANA -

KRHKA ,

LAHKOTNA,

CISTA

V OBODU .

 

DECKI

I

In mili decki tekajo v pomladi

in to so naši vrli fantje mladi ,

ki jim pogum srca je rojen v dvoru ,

ki pojejo nam znane pesmi v zboru.

Vidim jih letati

okrog rahlokrile

v živih pomenkih

mi orošajo srce

in so cvet moje idile

in so v L e p o t i .

 

DECKI

II

Zanje imam v poljanah

nagelj zelene, mlade Ljubezni .

Ko v jutru sonce raztre

prsa nocne idile

se G a r g e n

nasmehne .

P o t a i s

in S i k o

mu stojita

ob bokih .

Potem se objamemo,

sežejo mi z dlanjo v boke

in me poredno v i k a j o .

En sam Nasmeh

izvira iz teh Prsi Lepote .

Rojen na obali St Madre

Santa Madriena .

 

DECKI

III

V jutrih ste tu ,

ko prvi žarki

ozlatijo pergam obzorij

in pokukajo vame .

V poldnevih

mi stojite ob bokih

in v slokih treh sinjih

vitkih Lilijah -

Spoznavate svojo rast ,

svojo dragocenost,

svojo iskro,

sloko lepoto,

 

» Je tako,

Pergamen ? »

» Tako je ,

France . «

 

Pergamen

Gremo po kolovozih neba naprej ,

kjer svetijo zvezde

najbolj oddaljenih ozvezdij -

v svemirju

onkraj

naše Galaksije .

Pergamen je decek ,

ki v bokih

ima tri Ladje .

Žene jih veter

v dalj ...

v daljave ...

v sinjine ...

v širjave ...

Vrhovi gora ,

cujete me ?

 

Skozi oboke

hladnih gora

vrtinèim Pesem .

Vrhovi gora ,

Cujete me ?

V obale velikih morij

zahajajo rdeca Sonca

in se kopajo v njih .

Po bregovih rek

vznika mladje .

Vrhovi gora ,

cujete me ?

Tišina ...

In zvoki ...

 

V z a j e m n o s t      s v e t o v

Svet je ocean glasbe,

ki seje poljube

v druge svetove .

In vsi drugi svetovi

sejejo enake poljube vanj .

Vsak svet

se slehernemu svetu razda .

In tako

ni nikjer konca .

In tako nobena zemlja

ne propade .

Vse je vecno .

Vse more biti vecno .

L e p o t a ,

blag vetric

naj ti blaži   L i c e ;

in te umiva

z ambrozijo

nebeške vode .

V padanju snežink

I

V padanju snežink

ni nobene ihte ,

nobene bojazni

ni v padanju snežink . -

Samo tiha ,

mehka lepota

in nežna ljubezen ...

II

Sneg pada ...

Njegova polt

je mlada

hèerka nebesnih poljan ...

in let drobne snežinke

je pot skrite misli

v cisti dan !

Lepota deklet

Lepota deklet

je oranžne

in rdece barve .

Kot sij

medli

krog ustnic

deklet -

Ovita

v  V i j o r

meseceve

k o r o n e .