Kamniške Alpe
Masiv Kamniških Alp, katerega del je
planota Velika planina, predstavlja skrajni vzhodni del južnih Alp. S svojo lego
severno od prestolnice Slovenije - Ljubljane, oddaljena od nje le 30 km, in enostavnim
dostopom, je idealno turistično rekreativno področje Slovenije.
Gorske doline; n.pr. Logarska dolina,
dolina Kamniške Bistrice in druge, segajo v osrčje gora in so tako naravna izhodišča
za planinske ture na vrhove. Vrhovi in severna pobočja sestavljajo strme skalnate stene,
južna pobočja pa so položnejša in približno do višine 1700 m poraščena z gozdom.
Številne planinske koče, predvsem na sedlih, omogočajo bolj ali manj zahtevne planinske
ture. Gorski vrhovi Kamniških Alp (Grintovec, Kočna, Skuta ...) se dvigajo do višine
2558 m.
Manj zahtevnim obiskovalcem nudijo
Kamniške Alpe na planinah, kot so Jezersko, Krvavec, Dol in Velika planina, ki so brez
truda dostopne s sodobnimi žičnicami ali po lagodnih planinskih poteh, možnost
planinske rekreacije s sprehodi, raziskovanji narave .... Predvsem Velika planina , kot obširna gorska
planota, na kateri je še vedno ohranjeno planšarstvo, je idealno okolje za rekreativni
turizem, tako v letnem kot zimskem času.
Velika planina
Dolino Kamniške Bistrice, ki sega v
osrčje Kamniških Alp, obdaja na eni strani masiv Krvavca, na drugi strani pa Velika
planina .
Obsežna planota s pašniki, manjšimi gozdovi, brezni, podzemeljskimi jamami, leži na
višini med 1400 in 1640m. Planino že stoletja uporabljajo za letno pašo živine,
predvsem govedi. Posejana je s pastirskimi stanovi in lesenimi kočami z značilno
arhitekturo. Stanovi so razporejeni po planini in sestavljajo posamezna naselja - Velika
planina, Mala planina, Gojška planina, Tiha dolina ... Ta so v poletnih mesecih naseljena
s pastirji in njihovimi čredami, pozimi pa nekatere služijo najemnikom - turistom.
Arhitektura koč je edinstvena.Okrog
osrednjega bivalnega dela sta dve, pri manjših kočah polkrožni, pri večjih štirikotni
lopi, namenjeni živini. Gradnja je v celoti lesena, pokriva pa jo prav tako lesena
streha, krita s skodlami ('šinklni').
Na obronkih pašnikov, med gorskim
borovjem, so turistična naselja s kočami z arhitekturo podobno pastirski. Turistične
koče imajo prav tako osrednji del in lopi, namenjeni pomožnim prostorom.
Turizem
Planina daje idealne možnosti tako za
letni kot tudi za zimski turizem. Od pomladi do zime nudi pestre sprehode po planini, od
enega pastirskega naselja do drugega, čist gorski zrak, bogato alpsko floro in lepe
razglede. Je tudi izhodišče za gorske ture po Kamniških Alpah.
Pozimi omogoča družinsko smučanje
oziroma smučarske teke, saj položnejši tereni ne zahtevajo večjega smučarskega
znanja.
Poleg že omenjenih pastirskih koč,
pozimi namenjenih turistom, in turističnih naselij, je na planini tudi s hotel ob zgornji
postaji gondolske žičnice na Šimnovcu ter več planinskih koč (Domžalski dom, Dom na Mali planini, ...) oskrbovanih preko vsega leta.
Precej koč v turističnih naseljih je na voljo obiskovalcem kot počitniški
apartmaji . Precej domov, oziroma koč, ima
elektriko in omogočajo vse planinsko udobje.
Dostop
Najenostavnejši dostop do Velike
planine je z gondolsko žičnico iz doline Kamniške Bistrice, ki obiskovalce pripelje na rob planine - Šimnovec, od tu pa
sedežnica do samega vrha planine. Do postaje žičnice je redna avtobusna povezava iz
Kamnika (7 km), oddaljenega od Ljubljane komaj 25 km. Z njo ga vežejo redne avtobusne in
železniške povezave.
Za bolj pohodniško zavzete
obiskovalce, povezuje planino z dolino več planinskih poti, ki zahtevajo okrog 2 uri hoje
po zmerno strmem terenu. Optimalno izhodišče je iz začetka doline Bistrice, iz
Stahovice, od koder vodi zložna pot mimo romarske cerkvice sv. Primoža ,
delno po gozdu delno pa že po pravem planinskem okolju. |