4. April 2000
Dodal sem še nekaj novih pesmi.

23. maj 2000
Dodal sem še tri nove pesmi.
 

Nekaj je zagotovo v zraku  (23.5.2000)

Nekaj je zagotovo v zraku:
dim porušenih hiš
in vonj sveže prelite krvi.
Temu rečeš ljubezen,
a jaz trdim da gre za življenje.
Nocoj ne bo nihče igral kitare
in pel starih dobrih pesmi.
Danes ne bo solznih oči
niti nasmejanih obrazov.
Morda imava oba prav,
zagotovo se nobeden od naju ne moti.
 

O vsem tem sem že govoril  (23.5.2000)

O vsem tem sem že govoril.
Porabil sem na tisoče besed
in žalostno neuspel.
O vsem tem je že vse povedano
in sedaj bom molčal,
ker vse, kar ti lahko obljubim, je:
nikdar ne bom od tebe zahteval nemogočega.
Vse, kar ti lahko povem
o vsem tem, je:
ničesar nima smisla povedati.
Sedaj zreš vame s svojimi velikimi očmi,
kot da bi ti vzeli vero
ali ubili boga,
in pričakuješ nove besede.
Tokrat bom ostal tiho,
suh vodnjak, mertva puščava,
vse stvari, ki nimajo ničesar dati,
vse to sem sedaj jaz.
 

Leto mojega življenja  (23.5.2000)

Letos je bilo najbolj grozno leto mojega življenja.
Nocoj kurijo kresove,
zažigajo preteklosti
in v žareče oglje
vržejo prihodnost.
Zrak je poln sladkega dima,
ves svet diši po ognju.
Zato smo srečni.
To je bilo najbolj grozno leto mojega življenja.
Sedaj lahko izgine v ognju
ali, kot dim, v zraku.
Čeprav me ni tam,
vem, da zažigajo tudi moje življenje.
Naslednje leto jih bo pregnal dež.

Svet kot ga vidiš skozi umazana okna (7.4.2000)

Poglej skozi moje oči.
Tako je, kot da bi pogledal
skozi umazana okna.
Nikjer ni svetlih in pisanih barv,
vse oblike so nejasne,
skoraj nevidne.
So le sence na svoji poti skozi noč.
Zato tu v mojem svetu
ni smeri in ni smernic,
le te nejasne oblike in barve,
brez smisla, brez pomena.
Svet brez smeri.
Svet, kot ga vidiš skozi umazana okna.

Pozdravljen nesmisel (7.4.2000)

Pozdravljen nesmisel!
Odprem oči in te spustim vase,
moje nosnice so te polne,
tebe in vonja, ki ga ljubim.
Nikdar te nisem iskal,
nikoli nisem bežal stran od tebe.
Vedno sva bila skupaj.
Oziram se in te opazujem.
Vsi ljudje, ki se jim ime začne na "p"
pomenijo polom, paranoja, puščava,
ljudje katerih začetna črka imena je "d"
pomenijo dim, dvorjenje, dvojino.
Najdem te, nesmisel
v jutranji kavi in polnočnem spancu.
Vse besede, ki vsebujejo črko "u"
pomenijo umor, unikat, umotvor.
Nesmisel črkujem N-E-S-M-I-S-E-L
Osamljenost opišem kot smrt
in vse ostalo je izven mojega dosega.
Ljubim te, nesmisel,
ob vsaki uri vsakega dne.
Neločljivo sva povezana,
ko si razbijam glavo ob tvojem imenu:
brezupni nesmisel, nesmiselna brezupnost.
Vse besede s črko "n"
pomenijo nesmisel, norost, nič.

Poglej me (7.4.2000)

Dobro me poglej
in nato zapri oči.
Sedaj me poljubi
in ko bo poljub končan,
stopi za korak nazaj
ter odpri oči.
Na uho mi zašepetaj kaj vidiš.
Sem drugačen?
Me je tvoj poljub spremenil?
Ali pa je nekje v temi poljuba
ostala vsa nesmiselna želja in sla?
Sem uslišal želje tvojih ustnic
in tišino tvojih zaprtih oči?
Moj obraz je še vedno isti,
moje oči nemo strmijo nazaj.
Poljubi so ostali prazne maske
in vse igre sveta so izigrane,
kot sva izigrana midva.
 

Kralj brezvladja  (7.4.2000)

Kralj brezvladja sem,
čudoviti deček saturnalij.
Svetla je moja prihodnost
naslednjih dvanajst dni.
Nato me bodo položili na oltar
in nabrusili žrtvene nože.
Moja kri bo vino bogovom,
moje meso bo hrana podganam.
Dvanajst dni sem bil kralj,
kralj brezvladja.
Vso večnost bom podložnik
v cesarstvu senc.
 

Slutim (dodano 21. Marca 2000)

Vsega tega ne vidim,
a slutim.
Moje rane v tvojem srcu,
smrt v dušah
in zahajajoče sonce v vetru.
Slutim,
da se nekje pod površjem
premikajo pošasti in strahovi.
Da v orjaški sobani
v temnem podzemlju,
števci štejejo neprešteto,
vse kar se ne da prešteti
in vse neštevno.
Slutim,
napenjam oči in oslepim,
kričim in ničesar ne prikličem
in ničesar nikdar ne dočakam.

Ničesar več ne vem (Dodano 21. Marca 2000)

Ničesar več ne vem
in ničesar več ne vidim.
Če letim visoko nad oblaki
ali če kopljem globoko pod zemljo.
Ničesar ne vidim.
Če se pomešam med ljudi,
me skrbi le to,
kako kršijo 28 cm osebnega prostora.
Kozarci piva
imajo 5% alkohola
in skupaj z mojo telesno maso
lahko spijem dva,
preden grem nazaj na cesto.
In vsa ta zanimiva dejstva
le podaljšujejo mojo agonijo,
moj dolgčas.
In vse te številke
le poglobijo moj strah,
da me v resnici sploh ni tu.

Zakaj sem ujet

Eksplozije za mojimi očmi
in veličastni loki raket.
Ujetnik sem, ujetnik vojne sem
in zato eksplodiram v avtomobilih
in zgorim v zapuščenih sobah.
Kip svobode sem,
na za porniškem dvorišču,
ko za mojimi očmi
eksplodirajo rakete.
Moji lasje gorijo,
ko tečem v krogu.
Ljudje me trepljajo po rami,
da bi me pogasili,
pokopali bodo moj pepel
in truplo pustili v mrtvašnici.
Eksplozije za mojimi očmi
ne osvetlijo mojih misli.
Zato sem ujet.
 

Odklenjena vrata

In nikdar ne zagrneva oken,
vrata vedno ostanejo odklenjena.
Ves svet ima priložnost videti naju.
In morda sva res središče vesolja
in morda sva res bog množicam.
Morda je res,
da sva na slikah na steni
in sva kipci v izložbah.
Morda naju res vidi ves svet,
vidi tisto, kar ostaja skrito
najinim krutim, krvavim, podplutim očem.
V tišini se pišejo zgodbe,
v temi govoriva o lučeh.
Na nebu so zvezde najina zrcalna slika
in na zemlji ni miru ljudem.
Pustiva zdaj vse to,
vse to in še več
in pustiva odklenjena ta vrata,
da bodo izgubljene duše
nocoj našle pot domov.