Domača stran

Nazaj

V mnogih državah je gojenje, posedovanje, prodaja ali uživanje trave nezakonito. Ponekod je kaznivo že posedovanje semen. Avtor, urednik, založnik, prevajalec in vsi, ki so kakorkoli povezani z izdajo in razširjanjem te knjige, nimajo namena spodbujati kršenja obstoječih zakonov. Ta brošura je izdana v izobraževalne namene kot majhen prispevek k skupni zakladnici znanja človeštva.

Canabis sativa (bolje poznana kot indijska konoplja) se goji v mnogih delih sveta že tisočletja, zato obstajajo različne metode gojenja. Zaradi prekomerne histerije in vraževerne prestrašenosti, ki obdaja marihuano, večini ljudi informacije o njenem gojenju niso dostopne.

Ta knjiga govori o gojenju konoplje. Vključuje tehnike gojenja v različnih pogojih - v zaprtem prostoru ali zunaj, z naravno svetlobo ali umetno razsvetljavo. Upoštevanje teh informacij zagotovi vrhunsko kvaliteto.

Na človeka vpliva smola trave rahlo halucinatorično, evforično in pomirjujoče. Za rastlino je to obrambna snov, ki ščiti cvetove pred vročim soncem, posebno v suhih področjih. Bolj ko je vroče, sončno in suho, več smole proizvede rastlina, podobno kot koža pri človeku na soncu proizvaja pigment. Kako uporabiti ta princip v praksi, pa je opisano v naslednjih poglavjih.

1) Izbereš samo večja, temna semena. Zelena nerada vzklijejo.

2) Čez noč namočiš semena v mlačni vodi. To pospeši in poveča procent klitja. Če imaš težave s semensko gnilobo zaradi gobe ali mikroorganizmov v zemlji, lahko dodaš v vodo fungicid. Če hočeš skrajšati čas klitja, semena razporediš med liste mokrega časopisa in pustiš v pečici pri nizki temperauri (50°C, vratca pečice pusti za špranjo odprta). Uporabi 10 listov na vsaki strani semen in ves čas pazi, da se ne posušijo. Čez 12 ur vzameš semena s papirjem iz pečice in jih pustiš kaliti en dan pri sobni temperaturi. ©e vedno morajo ostati mokra. Čez 24 ur vzameš semena iz časopisnega papirja. Na semenih bodo približno dva centimetra dolgi kalčki. Posadiš po načinu opisanem pod 4), ampak paziš, da so listki nad zemljo. S to tehniko pridobiš čas enega tedna.

3) Pripravi plitvo škatlo ali gajbico. Dno zaboja pokrij z 2 cm proda. Čez nasuj 7 cm zemlje. Najboljša zemlja za rast je razrahljan mulj, ilovica ali glina. Kislost zemlje naj ne meri manj kot pH 5 in ne več kot pH 7. Testne listke dobiš v vsakem srednješolskem kemijskem laboratoriju. Če je zemlja prekisla, dodaš apno in jo namakaš najmanj 2 tedna pred saditvijo. Ta čas apno deluje v zemlji. Ne gnoji preveč. Preveč gnojila lahko ožge mlade korenine. Najbolje je, da je zemlja v škatli čim bolj podobna zemlji, v kateri bo rastlina rasla po presajanju. To zmanjša šok ob presaditvi.

4) V zemljo naredi 2 cm globoke luknje v vrstah približno 5 cm narazen, kot je narisano na sliki 1. V vsako luknjico daš seme, pokriješ z zemljo in rahlo poteptaš. Zemlja naj bo dovolj vlažna, ampak ne premokra. Semena bodo vzklila v desetih dneh. Če bo rastlina rasla zunaj je, najbolje začeti v zgodnji pomladi, ko se konča zmrzal. Sadike naj bi bile v zaprtem prostoru, dokler ni dovolj toplo. Veliko kmetov verjame, da bo pridelek uspešnejši, če je v času sajenja polna luna v škorpijonu.

5) Pripravi zemljo 2 tedna pred sajenjem. Katerokoli gnojilo živalskega, rastlinskega ali mineralnega izvora mora biti dobro premešano z zemljo. Zemljo zunaj prekoplji vsaj pol metra globoko. Uporabiš lahko zmerne količine dobro uležanega komposta, hlevskega gnoja ali umetnih gnojil.

6) Približno 2 tedna po klitju so rastline visoke 15 cm. Sedaj je čas za presaditev. Biti moraš pazljiv, da zmanjšaš šok pri presajanju na minimum. Če presajaš na prosto, mora biti obdobje zmrzali že mimo. Rastline presadiš par ur pred sončnim zahodom, da ne bodo takoj izpostavljene močnemu soncu. V tla narediš luknje velikosti teniške žogice. Luknje naj bodo vsaj pol metra narazen. Razporejene naj bodo kot kaže slika 1. V vsako luknjo daš rastlino z veliko zemlje okrog korenin. Paziš, da ne poškoduješ korenin. Zaliješ z vodo, ampak ne preveč. Prvih nekaj dni dobro namakaš, posebno čez dan. Če je sonce zelo močno, lahko rastline po presaditvi ovenijo. Če se to zgodi, pokriješ vsako rastlino s pokončno papirnato vrečo. Narediš majhne odprtine na obeh straneh vreče za ventilacijo in jo pritrdiš na tla s kamni ali klini. Te papirnate vreče lahko uporabiš tudi ponoči ob zmrzali, vendar brez odprtin.

Če gojiš sadike v lončkih, jih postopno presajaj v vedno večje lončke. To prepreči koreninam, da bi rasle samo v globino.

Tabela velikosti lončkov za presajanje:

Do časa cvetenja naj bi bila zemlja dovolj vlažna. Rastline v lončkih zalivaj v podstavek. Prekomerna vlažnost zemlje okoli rastline lahko povzroči gnilobo stebla. Rastlinski lonček položi v podstavek napolnjen z vodo, da vlaga prihaja navzgor, proti koreninam. Enkrat na mesec lahko v vodo dodaš majhno količino gnojila.

Indijska konoplja uspeva na soncu. V vročem, suhem puščavskem ali gorskem podnebju uspeva trava z veliko rastlinske smole. V vročem, vlažnem podnebju pa zraste trda vlaknasta trava z manj smole. Za rastline, ki rastejo na prostem, je najpomembneje, da niso natlačene. Če rastejo bolj narazen (vsaj pol metra), bodo dobile več sonca. Da bi bila rastlina bolj izpostavljena soncu, lahko posuješ okrog rastlin sloj belega proda. To poveča sončno moč z odsevom. V zaprtem prostoru ali rastlinjaku naj raste zraven okna, kjer bo največ sonca. Tri ure dnevne svetlobe je absolutni minimum za preživetje. Aluminijasta folija nameščena znotraj za rastlino bo odbijala več sonca na rastlino. Če nočeš, da se rastlina vidi skozi okno, lahko čez okno daš prozorni polivinil.

Če okno ali rastlinjak rastlini ne dajeta dovolj svetlobe, jo lahko podaljšaš z umetno svetlobo. Če okno dopušča samo 5 ur svetlobe, dodaš 7 ur umetne, skupaj približno 12 ur. Če ni razpoložljive svetlobe (v kleti, v omari), je najenostavnejši svetlobni vir standardna 100 watna žarnica, ki nikoli ne sme biti manj kot 30 cm od rastline. Namestiš lahko več takšnih žarnic (dovolj je ena na 4 rastline). Rastline rastejo proti svetlobi, zato je treba paziti, da listi ne pridejo preblizu in se ožgejo. To najlažje popraviš s premikanjem cvetličnih lončkov. Zagotoviti moraš zadostno zračenje, da temperatura ne doseže 40°C.

Svetloba naj prihaja od zgoraj, stene naj bodo bele zaradi maksimalnega odseva. Aluminijasta folija naj bi bila po tleh med rastlinami. Ko začnejo poganjati vrhi, nehaš zalivati in povečaš število žarnic (ne trajanje). Med vsakodnevnim obsevanjem temperatura lahko naraste do 40°C. Na tej stopnji razvoja je lahko sončna svetilka prižgana eno uro vsak dan skozi 12-urno umetno razsvetljavo in sicer pol metra nad vrhovi rastline. Vsi ti koraki povzročijo dvig rastlinske smole iz stebel v cvetoče dele v času, ko je večina rastlinske energije usmerjene k spolnemu razvoju. Seveda je treba biti pazljiv. Če rastline ovenijo, jih malo zalij in preveri ali temperatura ni previsoka.

Indijska konoplja ima nekaj naravnih sovražnikov. Divje živali požrejo predvsem mlade sadike. Ograja bo to preprečila srnjadi in drugim večjim živalim. Če je rastlina ogrožena od manjših živali (ki živijo v brlogih, jazbinah), bo gotovo treba nastaviti strup. Večina insektov ni nevarnih. Celo kobilice jo bodo pustile. Pajki, ki včasih gnezdijo med vejami, je ne bodo poškodovali, le pajčevine so lahko v napoto. Ne škropi z insekticidi. Nekaj krastač bo odgnalo pajke. Včasih, ko manjka zaželeno vroče, suho vreme, so rastline lahko občutljive na napad pršic ali listnih črvov. Pršice lahko odstraniš z uporabo sistemskega insekticida. Ta strup gre v rastlino, uniči pršice in po sedmih dneh izgine. Ne smeš pa ga uporabiti 7 dni pred pobiranjem pridelka. Gniloba tudi lahko napade rastlino. Bolne rastline lahko rešiš s takojšno uporabo fungicida. Stebelna gniloba se ponavadi ne pojavi v suhem podnebju. Za rastline v lončkih glej navodila za zalivanje.

Plevel odstranjuj, ker izsrka sok, prehrano rastline. Divje plezalke in paraziti so tudi škodljivi. Izkoreniniš oziroma iztrebiš jih kot vsak drug plevel.

Če gojiš veliko količino indijske konoplje zunaj, bi mogoče lahko izkoristil prednosti mešanih kultur; vsaka rastlina črpa iz zemlje samo tiste snovi, ki so njej potrebne. Česar ne potrebuje, pusti. To pa koristi sosednji rastlini z drugačnimi potrebami. Torej lahko različne rastline kot sosede dobro uspevajo. Dolgoletne izkušnje so pokazale, da so si nekatere vrste med seboj simpatične druge pa se kot sosede slabo prenašajo in zato slabo uspevajo. Tretji vrsti rastlin pa je povsod prav in so vsem sosedom simpatične. Če posadiš indijsko konopljo zraven špinače, bo špinača veselo rasla, njeni izločki pa bodo škodovali listom indijske konoplje. Druge vrste, ki so tudi strupene, so riž, paprika, vrtne rože in podobna zelenjava. Na drugi strani indijska konoplja dobro uspeva ob zelju, gorčici, brokoliju, sladkorni pesi, cvetači in koruzi. Koruza je še posebno primerna, saj je visoka in indijsko konopljo skrije. Treba pa je paziti, da dobijo sadike trave dovolj svetlobe.

Odvzem vode rastlini v času cvetenja, kot je že bilo opisano, velja tudi za rastline, ki rastejo zunaj.

Ko je rastlina velika približno en meter, ji odstranijo vse nižje liste. To koncentrira rastlinsko smolo in energijo na zgornje liste in cvetoče dele. Ko se pojavijo prvi vrhi in ko razločijo ženske od moških, odstranijo vse moške. Izkušeni gojitelji v Indiji trdijo, da je rastlinska smola ženskih vrhov oslabljena z oploditvijo. V tem času tudi nehajo z zalivanjem. Ko cvetoči vrhovi dozorijo in so vsi cvetovi odprti, upognejo in zmečkajo zgornjo tretjino vsake rastline, vendar je ne odtrgajo. Viseči vrhovi se sušijo na soncu teden ali dva. Ko se posušijo, jih poberejo. Če dežuje, je treba vrhove takoj pobrati in jih posušiti do konca notri.

Ko vrhovi ženskih rastlin odcvetijo in se začnejo delati semena, odrežeš cvetne šope nad mestom, kjer se priključijo srednjim listom. Na soncu jih suši teden ali dva. Na mestu reza bo zrasel novi pridelek, ki dozori v enem mesecu. Ko se začnejo delati semena, izkoreniniš rastlino in jo obesiš obrnjeno na glavo, da se posuši. To bo povzročilo, da bo vsa rastlinska smola stekla v vrhove in liste. Ko se posuši, odstraniš vrhove. Ti so najvišje kvalitete. Potem odstraniš ostale liste, čeprav niso tako kvalitetni kot vrhovi, so še koristni. Shrani stebla in peclje.

Če nimaš dovolj prostora za vzgojo in bi radi zadovoljil navado čez celo leto z eno ali dvema rastlinama v hiši, ti bo prav prišel naslednji postopek. Ko rastlina vzklije, bo imela par semenskih listov. Nad temi bo zrasel par sestavljenih listov vsak s tremi listki. Takoj ko se oblikujejo novi vršički nad temi, jih odstrani, kot kaže slika 2. To bo povzročilo, da se bo rastlina razvejala. Ko se vsaka od dveh vej razvije in se začnejo oblikovati novi vršički, jih zopet odščipni. Postopek lahko ponoviš pet do šest krat na vsaki rastlini. Kar odščipneš, lahko posušiš in pokadiš. Kot rezultat tega postopka bo zraslo veliko vej, kar bo dalo rastlini videz grmička. Nekaj od spodnjih listov lahko vsakih nekaj dni odstraniš in posušiš. Ko se razvijejo cvetoči šopi in dozorijo, jih moraš odstraniti in posušiti, medtem ko se na teh mestih pojavijo novi. Namen tega postopka je navajanje rastline, da raste razvejano, namesto navzgor. S pravilnim ravnanjem ti lahko ena rastlina da zalogo skozi celo leto. ®al je 50% možnosti, da je rastlina moška. Ker ni mogoče določiti spola preden poženejo cvetovi, je pametno vzgajati več grmičkov, da si zagotoviš vsaj nekaj ženskih.

Ena izmed težav pri vzgajanju indijske konoplje je, da ne moreš takoj ločiti ženskih rastlin od relativno neuporabnih moških. To lahko ugotoviš šele v času cvetenja, kar pomeni izgubljen čas, energijo in prostor. Zato je vredno izkoristiti prednosti edinstvenih značilnosti pridelka, kjer so lahko proizvedena vsa semena ženska. Ker je ta metoda tako nenavadna, so ob navodilih navedena pojasnila.

1) Uredi zasenčitev tako, da rastlina prejme točno sedem ur direktne sončne svetlobe na dan. To lahko narediš z zasenčitvijo okna s črnim papirjem. Svetlobni ščit namesti ob strani, da sonce ob deveti uri zjutraj sije čez rastline in ob štirih popoldne sije za oziroma nad rastline. Sedem urni cikel moraš upoštevati ves čas rasti. Enkrat na teden preveri in popravi lego papirja. V teh pogojih naj raste vsaj 20 rastlin. Te rastline bodo uporabljene kot moške.

®enske rastline indijske konoplje so sposobne producirati moške cvetove in obratno brez spreminjanja rastlinskih značilnosti. To se zgodi ob skrajšanju sončnega obsevanja na 7 ur.

2) Nekatere rastline naj prejmejo normalno 12 ur ali več svetlobe. Te bodo ženske rastline.

Zaradi celodnevne izpostavljenosti soncu ne bo skoraj nobene moške rastline v tej skupini.

3) Med dozorevanjem opazuj rastline, ki dobijo 7 ur svetlobe na dan. Odstrani in uniči vse moške rastline iz te skupine takoj, ko jih lahko razločiš. Ne presojaj jih po prašnikih, ker lahko tudi moške rastline naredijo ženske cvetove in obratno. Presojati jih moraš po cvetnih steblih (vrhi).

4) Prav tako odstrani in se znebi vseh moških rastlin iz skupine, ki dobiva 12-urno svetlobo. Ko se šopi ženskih popkov prvič začnejo pojavljati na ženskih rastlinah, ki dobivajo 12 ur svetlobe, previdno ščetkaj vsak cvetni šopek z mehkim najlonom ali s čim drugim, da odstraniš pelod. Takoj po čiščenju pokrij vsak cvet s plastično vrečko in spodaj zaveži. Tako zaščitiš cvetove pred nezaželeno oploditvijo.

5) Ko se pojavijo moški popki na nekaterih ženskih rastlinah, ki prejmejo 7 ur svetlobe, previdno in sistematično odstrani vsak še neodprt moški popek s škarjami. Odstrani pelod, popke pa shrani v steklenico. Namesti le nekaj popkov v vsako steklenico in naj se ne drenjajo, stiskajo. Prav tako odstrani in se znebi vseh ženskih popkov iz teh rastlin, ki prejmejo 7 ur svetlobe in počakaj, da se na teh mestih pojavijo novi. Pohabljenje ali zmanjšanje svetlobe stimulira spremembo spola indijske konoplje. Ko se pojavijo novi popki, odstrani vse moške in jih shrani v stekleničko, kot je že opisano.

6) V dnevu ali dveh se bodo prašnice popkov v stekleničkah odprle in izpustile pelod. Previdno prenesi pelod na vrhe z vrečkami označenih ženskih rastlin (12 ur svetlobe).

7) Počakaj nekaj tednov, da se razvijejo oplojena semena in da dozorijo. Če ni bilo nezaželenega stika z drugim pelodom, bodo semena teh rastlin producirala 100% ženske rastline.

Posledica križanja normalnih ženskih vrhov s pelodom, ki so ga dale ženske rastline, je pridelek samih ženskih semen. Pelod teh posebnih moških rastlin vsebuje samo ženski kromosom (x) nima pa moškega kromosoma (Y).

©e nekaj dodatnih točk, ki se tičejo te tehnike: Posamezne rastline, ki spremenijo spol, imajo včasih ženske in moške cvetove ali pa so sterilne. Če nekatere rastline ne proizvedejo peloda, je to povsem naravno. Daljše izpostavljanje soncu upočasni proces cvetenja. Sedem ur svetlobe na dan povzroči, da te rastline dozorijo deset do štirinajst dni prej kot ostale rastline. To lahko pomeni, da ko moški izpustijo svoj pelod, ženski cvetovi še niso pripravljeni. Zato posadi ženske rastline 10 dni prej kot moške.

Do sedaj je bilo priporočeno, da jih odstraniš. V primerjavi z žensko rastlino ima moška zelo majhno vsebino smole, vendar je še vedno uporabna. Tukaj je nekaj nasvetov za varčne gojitelje.

1) Plodovi, cvetovi in vrhovi se lahko pokadijo z blažjim učinkom.

2) Spodnji listi se lahko pokadijo kot neškodljivi nadomestek za tobak. Ti so posebno uporabni za ljudi, ki se odvajajo kajenja, saj tobak v nasprotju z indijsko konopljo ustvarja odvisnost.

3) Rastlinska smola se lahko izloči iz listov in stebel in se uporabi.

4) Če drugega ne, moška rastlino lahko uporabiš kot gnojilo za naslednje leto - daš jih nazaj v zemljo.

Moške rastline umrejo kmalu zatem, ko nehajo proizvajati pelod. Če jih nameravaš uporabiti, jih moraš pobrati preden umrejo.

Happy planting! Happy harvesting!

And many happy smokes!

M. J. S.