Sv.Primo� nad Kamnikom

		*do 11.stoletja in nazaj*	*Tod mimo vodi pot na velikoplaninske pa�nike.*
		*1000*	*Verjetno čas nastanka prve cerkve na sv.Primo�u*
Tloris cerkve v 11. stoletju		*11.stoletje*	*Na Sv.Primo�u stoji cerkev (dokaz: temelji), verjetno s popolno romansko obliko, njen ostanek je le romansko okno (odkritje M.Zadnikarja leta 1951).*
Tloris cerkve v 1.pol.13. stoletja		*13.stoletje*	*Zgradijo samostoječ zvonik* . *Na Sv.Primo�a s Koro�ke prinesejo relikvije.*
Tloris cerkve v 2. polovici 14. stoletja		*pozno 14.stoletje*	Podalj�ajo cerkev do prostostoječega zvonika, najverjetneje zato, ker se povečuje �tevilo romarjev, ki so jih pritegnile relikvije starokr�čanskih mučencev sv.Primo�a in sv.Felicijana. *Do tega časa je bil vhod na zahodu.*
Del oboka v ladji		*1380*	Prve omembe cerkve svetega Primo�a in Felicijana v listinah. Oglejski generalni vikar Jurij pisno odgovori �upniku Janezu, ker se je prito�il, da so "ljudje" iz bratov�čine cerkve sv.Primo�a "brez njegovega dovoljenja v tej cerkvi odprli blagajno, v kateri hranijo sveče in drugo", to pa je oneča�čenje sveti�ča. Vikar je dovolil iz cerkve odstraniti blagoslovljeno vodo.
		*1397*	*Sv.Primo� je priljubljen romarski kraj, cerkvi so podeljeni odpustki za praznike vse dni v letu.* *9.julij - datum listine, v kateri pape� kapeli sv.Primo�a dodeli privilegije za 3 leta in odpustke vernikom.*
Pieta - nekoč v "Velkem znamnu" .. .... . . ..		*1430-1435*	*Čas nastanka gotske skulpture Pieta z motivom treh rok, ki so jo prinesli iz Franči�kanskega samostana v Kamniku, v "Velko znamne" na poti na Sv.Primo�a.*

Gotska Marija, Ljubljanska kiparska delavnica, okr. l. 1455 . ... ... ... .		*okrog 1455*	*Nastanek kipa - kamnite Marije, izdelek Ljubljanske kiparske delavnice. Danes manjkajo roke, dete in del poslikave. Marija odseva stil pozne gotike - izraz povezanosti s človekom.*

Cerkev sv.Petra		*1470 - 1480*	Kamni�ka stavbarnica postavi cerkev sv.Petra v poznogotskem stilu. Prezbiterij je rebrasto obokan, ladja pa prekrita z lesenim, pretanjeno poslikanim stropom, kar je ena od najlep�ih poslikav stropov iz poznega 15. stoletja (poslikava stropa je podlaga tega teksta).
		*1471*	*Turki opusto�ijo kamni�ko okolico,vendar ne vemo, če so pri�li na Sv.Primo�a. Vemo pa, da so od tam pravočasno umaknili relikvije v Kamnik, v cerkev sv.Jakoba.*
		*1475*	*23. marca - datum listine, s katero kardinal vernikom, ki bi se v cerkvi sv.Primo�a spovedali in ji pomagali, podeljuje 100 dni odpustkov.*
Sklepnik z letnico 1459 ali 1479 .. .. . .... .		*1459 ali 1479*	*Na sklepniku zapisana letnica gradnje sedanje cerkve, vendar ne vemo, kako naj jo beremo.*

Zvon v baročnem prostostoječem zvoniku, 1491 ... ... .		*1491*	*Datum zvona, ki visi v prostostoječem zvoniku.* *Zvon nosi napis "O kralj Slave, pridi z mirom, sv.Primo�, moli za nas, 1491 leta".*

Stranski oltar sv.Radegunde, 1655 . .... . .. .. . .		*1492*	*9. septembra je bila posvetitev cerkve sveti Radegundi. Ta svetnica je bila rojena leta 518 kot hči turin�kega kralja.*

Pozno baročna slika sv.Primo�a in Felicijana		*1498*	*31.marca - cerkev se ponovno imenuje po sv.Primo�u in Felicijanu.*
		*1501*	*Cesar Maksimiljan I Kamniku podeli pravico prvega letnega sejma na dan sv.Primo�a in Felicijana.* *Zapis, da tega leta na Sv.Primo�u pokopljejo kaplana, ki je tam stalno slu�boval.*
Marija Zavetnica (izrez), 1504		*1504*	Verjetno nastanek fresk na sv.Primo�u. Sodijo v krog poznogotske slikarske kulture srednje Evrope s paleto severnja�kih vplivov. V poznogotskem slikarstvu se ka�ejo prvine renesančnega duha. Kakovostno oblikovanje, lahkotna komunikativnost figur in zanimiv ikonografski repertoar uvr�čajo te freske med najpomembnej�a slikarska dela, ki so nastala pri nas. *Omemba kaplana Matija na Sv.Primo�u.*
Tloris cerkve po letu 1507		*1507*	*Prizidajo prezbiterij, ki je skupaj s slavoločno steno rahlo zamaknjen v levo.*
		*1526*	*Pri popisu cerkvenih dragocenosti tu popi�ejo mon�tranco, 3 kelihe in srebrno roko.*
		*1535*	*Letnica na plo�či, vzidani v čelo oltarne menze, verjetno označuje zamenjavo starega z novim oltarjem.*
		*1559*	*Najstarej�i podpis obiskovalca cerkve (na steni).*
		*157*	*Sv.Primo� na karti slovenskega ozemlja Illyricum, ki je delo Joannesa Sambucusa (glej vir). Med redkimi mesti, gradovi in cerkvami je vrisan tudi S.Primus.*
		*1597*	*5.junija �upnik Trebuhan pi�e patriarhu v Videm, da je cerkev lepa in s slikami okra�ena kot malokatera na Kranjskem.*
.. . . . . . .		*16. do 17. stoletje*	*Karstia, Carniola, Histria et Windorum Marchia (glej vir). Na sicer ne preveč podrobni karti, je kot pomembna točka vrisan S.Primus.*

. . .. . ,..		*17. stoletje*	*V cerkvi sv.Petra postavijo tri oltarje zlatega tipa, ki ohranjajo značilnost cerkvene podru�nice.*

Grob sv.Primo�a in Felicijana . . . . .

Obok baldahina			*Obok baldahina poslikajo s cvetličnim okrasjem in sadnimi kitami, njegove stranice pa zaprejo s kovano ograjo - danes je to edini gotski spomenik te vrste pri nas.*

Glavni oltar, 1628			*Postavijo nov glavni oltar, izvrstno rezbarsko delo v slogu dekorativnega manierizma. Oltarni nastavek pripisujejo ljubljanskemu rezbarju Giavanniju Battisti Costi.*

. . . . ... . .		*1632*	*Kamničani cerkvi darujejo veliko sliko v bogato rezljanem okvirju, ki v 24 prizorih pripoveduje o mučeni�ki smrti sv.Primo�a in Felicijana.*

. . . . . .		*1639*	Nastanek oltarja sv.Petra, ki so ga postavili v prezbiteriju v istoimenski cerkvi. Kasneje so ga prestavili na mesto stranskega oltarja in ga poimenovali oltar sv.Lovrenca. Avtor se je podpisal M.H. in dodal kot svoj znak "tri �čitke".
		*1655*	*Neka rezbarska delavnica je postavila ob slavoločno steno oltar sv.Radegunde, ki je zgodnji tip zlatega oltarja.*
.Oltar sv.Lenarta . . . . .		*1656*	*Ista delavnica na desni strani slavoločne stene postavi oltar sv.Lenarta.*
		*1668*	*Čas nastanka glavnega oltarja sv.Lucije. V ni�i je kip sv.Lucije. V atiki, okra�eni z angelci, je kip Marije z detetom.*
Me�narija . . . . . . .		*1676*	Vklesana letnica z monogramom M.T. na okvirju ju�nega okna me�narije, ki je bila večkrat prezidana. Ustregla je starodavnemu pravilu, da imajo romarji pred Veliko nočjo v njenem pritličju pravico do zakurjenega prostora.

Fallerjeve orgle, 1680		*1680*	*Iz Franči�čanske cerkve v Kamniku prenesejo na Sv.Primo�a Fallerjeve orgle. To je edini ohranjeni izdelek tega mojstra, ki je �ivel od leta 1674 do 1717.*
		*1689*	*Valvazor poroča, da je cerkev sv.Primo�a in Felicijana tako slovela, da so na njun god 9.junija priromali romarji iz 15 far, ne samo iz Kranjske, tudi �tajerci in Koro�ci* . *J.V.Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske pi�e o kamnitem mo�u na konju na Sv.Primo�u. Bil je na lovu, obdan z zajci in psi in je o�abno klical na pomoč, a je za kazen okamenel.* *9. junija, na god sv.Primo�a blagoslavljanje ajde: Duhovnik je blagoslovil veliko posodo ajde in jo razdelil romarjem, da so jo pome�ali s semensko ajdo.*
. . . . .. . .		*1703*	*Verjetno je to leto izgradnje prostostoječega baročnega zvonika. Letnica je bila na zvonu, ki so ga raztopili v 1.svetovni vojni.*

Cvetlično tiho�itje z monogramom Maksimiljana Raspa (zadnja slika pri�nice)		*Začetek 18. stoletja*	*Kamni�ki �upnik Maksimiljan Leopold Rasp, aristokrat po duhu in krvi, veliko stori za opremo cerkve.*
		*1718*	*V prezbiterij postavijo korne klopi. Verjetno je iz tega leta tudi pri�nica.*
Pri�nica s slikami Valentina Metzingerja, 1742 . .. ... .		*1742*	*Po naročilu Maksimiljana Raspa slikar Valentin Metzinger dopolni pri�nico s �estimi tabelnimi slikami.* *Rasp naroči tudi nekatere predelave cerkve. Zgradijo pevski kor, preoblikujejo vse portale, razen gotskega pod korom, okna v prezbiteriju in dve okni v ladji.*
Osmerokotna Marijina kapela, 17.stoletje			*Verjetno je dal Rasp tudi zgraditi osmerokotno Marijino kapelo, edino te vrste pri nas.*

. .. . . . .		*18. stoletje*	*Čas nastanka figuralne skupine v velikem oltarju sv.Primo�a in Felicijana: brezmade�na z detetom med oltarnima zavetnikoma sv.Markom in evangelistom (neznan avtor).*

F.L.Schmitzner, Tunjice z okolico (izrez), romarska podobica, 18.stoletje ... . .. . .		*sreda 18.stoletja*	Najstarej�e upodobitve sv.Primo�a in Felicijana na romarskih podobicah: F.L.Schmitnerja z Dunaja, verjetno narisano po predlogi Franca Jelov�ka (bakrorez). Sv.Primo� je viden o ozadju zgoraj (v obeh slikah).
F.L.Schmitner, Komenda			*F.L.Schmitner, Komenda, bakrorez. To je izrez podobice sv.Urbana. V ozadju je vidna tunji�ka cerkev, desno grad Kri�, mekinjski samostan in v gorah cerkev sv.Primo�a*

		*1800*	Bolj ali manj ročno, ali vsaj s piko narisani cerkvi na Sv.Primo�u dopolnjujeta panoramo Kamnika, kot ta razglednica (izrez), ki je nastala v času, ko so nekateri slovenski kraji dobili svoje razglednice.
		*19. stoletje*	*Oltar sv.Petra, v istoimenski cerkvi, (iz okrog 1668) postavijo na sedanje mesto in ga z dodatkom povi�ajo.*
F.Kurz von Goldenstein, Sv.Primo�, akvarel, 1840 (Grafični kabinet N.M. v Ljubljani)		*1840*	Obnovijo freske na sv.Primo�u. Freske je obnovil Franz Kurz von Goldenstein in na zahtevo kamni�kega �upnika s tempero poslikal "nespodobne" dele: Marijine dojke in dojko sv.Ane, ki doji. Ta preslikava je kasneje potemnela; od nje je ostalo le nekaj posameznosti.
	*1856*	*Zapis o Sv.Primo�u, avtor A.Jelloschek*
	*1885*	*Zapis o Sv.Primo�u J.Grausa*
	*1910*	*Zapis o Sv.Primo�u I.Franketa*
	*1912*	*Matej Sternen obnovi freske in odstrani Goldensteinovo prekritje "nespodobnosti".*
	*1917*	*Za vojne potrebe snamejo in dajo pretopiti zvon iz leta 1703.*
	*1925*	*Leto ulitja mlaj�ih dveh zvonov v samostoječem zvoniku cerkve sv.Primo�a in Felicijana.*
	*1929*	France Stele, nestor slovenske umetnostne zgodovine, v topografskem opisu političnega okraja Kamnik, temeljito predstavi Sv.Primo�a. Poudari, da je eden od najzanimivej�ih in estetsko najmogočnej�ih spomenikov pozne gotike, zlasti zaradi fresk.
	*Sreda 20. stoletja*	*Čas nastanka kipa Kristusa Kralja iz umetnega kamna, delo Franceta Kralja (1895-1960) v osmerokotni kapeli z oltarno menzo - edini te vrste v Sloveniji.*
	*Okrog 1950*	*Podobno kot mnogi drugi zgodovinski spomeniki, razbita konča, v času povojne vročice Pieta, gotski kip v Velikem znamnu.*
	*1963*	*Na severni steni odkrijejo freske* *Odkrijejo lončene posode "�timance", vzidane v stene prezbiterija, za bolj�o akustiko. To so lončeni valji, 15x10 cm, ki imajo na čelni strani 5 luknjic.* *Odkrijejo 4 skelete izven cerkve in enega v prostoru kora - dokaz, da so na Sv.Primo�u tudi pokopavali, najverjetneje �upnike ali kaplane.*
Pogled v ladjo cerkve sv.Primo�a in Felicijana	*1963-64*	*Zavod za spomeni�ko varstvo obnovi freske.*
	*1990*	*Obnovijo orgle mojstra Janeza Fallerja iz leta 1680 - njegov edini ohranjeniprimerek.*

*Povezave*	Welcome to Slovenia	Kamnik on internet	Mountain Huts
	Slovenia	Kamnik	Velika planina
	Slovenian Tourism	Sv.Primoz