|
|
Integrirana pridelava izvira iz miselnega vodila
katerega cilj je z okolju ustreznimi
metodami ob ohranjanju gospodarnosti pridelati
kakovostno grozdje
in vino in to z redukcijo rabe pomo�nih
tehnolo�kih sredstev
pridelave. Gre za tehnologije v pridelavi grozdja, ki so usmerjene v
ohranjanje krajine, okolja, vode in tal ter z ustreznimi sodobnimi
vendar �e vedno gospodarnimi ukrepi zbolj�ati tudi kakovost, zlasti pa
zdravstveno neoporečnost pridelanega vina.
Zato mora biti ta način pridelave grozdja raz�irjen tudi na predelavo
grozdja in nego vina. vsi ukrepi so usmerjeni v
za�čito vinogradov kot pestrega in vsestransko stabilnega
agroekolo�kega ekosistema. Potrebno je upo�tevati izbiro lege
in sorte, ureditev zemlji�č za vinograd, �ivljenski prostor trte in
gojitvene oblike ter "uravnote�eno" gnojenje.
Letos (2001) nas je kontrolirala tudi
komisija, ki je ocenjevala uporabo metod
integrirane pridelave v na�em vinogradu. Ugotovili so, da metodo
integrirane pridelave uspe�no uporabljamo.
V na�em vinogradu tako gospodarimo po integrirani
pridelavi in so tako vsa na�a vina, tako
namizna, kot kakovostna in vrhunska pridelana po
tej metodi. |
|
La�ki rizling |
na vrh |
Zelenkasta barva vina, katerega kakovost je odvisna
od obremenitve trte.
V na�ih
razmerah, če se odločimo za trgatev v pozni zrelosti,
daje odlična, sortno močna,
polna, bogata vina s plemenito aromo, ki nas pri plemeniti gnilobi spominja na mandeljne.
Sorta je po poreklu francoska in nima z renskim rizlingom nič skupnega. Zrel grozd je majhen,
valjaste oblike, zelo zbit in ima navadno stranski grozd. Jagode so
majhne, okroglo podolgovate in zlato rumene na barve na sončni strani,
na senčni pa povsem
zelene. Je pozno dozorevajoča sorta, ki obilno rodi, ne prenese
vla�nih tal niti su�e. Mo�t ima odvisno od rodnosti in
letnika od 16 do 22% sladkorja in od 6 do 12g/l skupnih kislin. Je
odlična sorta, ki daje pri manj�i obremenitvi v prezrelosti odlična
vina posebnih lastnosti. Če je grozdje na najbolj�ih legah, pri majhni
obremenitvi, obrano pozno, dobimo vina vrhunske kakovosti - od poznih
trgatev, izbora, jagodnega izbora, suhega jagodnega izbora in ledenega
vina, ki dosegajo
v
svetovnem merilu najvi�ja priznanja.
La�ki rizling je najznačilnej�a sorta
Ljutomersko-ormo�kih goric. Pri
nas poka�e dosti sortne značilnosti tudi v slab�ih letinah!
Z na�im la�kim
rizlingom smo prejeli naslednja priznanja: mednarodno ocenjevanje
vina KUTJEVO 2001 - srebrna medalja in �e
dve leti zapovrstjo Zlato
medaljo dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina! Predsednica
ocenjevanje je
prof.dr.danica �IKOVEC, častna občanka in velika dama Evropskega reda
vitezov vina. "Po drugi svetovni vojni je bil
prav La�ki rizling iz Ljutomera prvo vino, ki je utrlo pot slovenskim
in jugoslovanskim vinom na angle�ki trg in celo na angle�ki dvor."
prof.dr.danica �IKOVEC: Vino - pijača do�ivetja |
|
|
na vrh |
Sorta je primerna za rahla, dobro gnojena tla in tople lege. Je srednje pozno
dozorevajoča, občutljiva za gnilobo. Daje dober pridelek. Izhaja iz kavka�ke
divje trte, v Avstriji je prvič omenjana �e pred 800 leti. Ime izhaja
iz Silvanus - rimski bog gozda. Grozd je srednje velik,, valjast. Jagode so
zbite, srednje velike, navadno okrogle, v prezrelosti rumeno zelene. Dozoreva
srednje pozno. Pridelki so srednji do visoki. Rodnost je redna, vendar z
nekoliko ni�jo sladkorno stopnjo pri visoki rodnosti, s 6 do 9g/l skupnih
kislin. Vino je rumeno zelenkaste do rumene barve, polno, z milo kislino in
nevtralno aromo. V ugodnih vremenski razmerah, ob pravilni rezi in ne preveliki
obremenitvi trte so to odlična vina, primerna za zvrstitev z drugimi sortami.
Zeleni
silvanec je tudi v Sloveniji stara sorta, sorta nekoč imenitnega slovesa, v
na�ih krajih pa je imela starodomovinsko pravico. V zadnjem času pa je bila zamenjana z
"modnimi" sortami,
kot so Sauvignon, Chardonnay in podobne, ki pa se niso izkazale kot
kvalitetnej�e. Zato zadnja leta ponovno pridobivajo na veljavi
te stare sorte, med njimi vsekakor tudi zeleni silvanec. Najdemo ga �e v kak�nem
zasebnem vinogradu, starej�i prijatelji vina se ga sentimentalno spominjajo,
sedaj pa zopet pridobiva na veljavi. O redkosti priča
naprimer podatek, da je pri ocenjevanju v letu 1999 poleg na�ega vzorca s
svojim sodeloval le �e eden vinogradnik. Ocena
prof.dr.Slavice �ikovec za Zeleni silvanec se je glasila "Oba zelena silvanca
sta bila vrhunske kakovosti - �koda, da jih ni bilo več"! Skupina pri drugih sortah je
�tela tudi preko 20 vinogradnikov.
Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev vina je tako na�
silvanec prejel priznanja vsa leta dosedaj - in to
zlata priznanja ! Moram pa opomniti,
da je silvanec tudi prvo vino, s katerim sem se poskusil na ocenjevanjih večjega
ranga (dosedaj me �e ni razočaral in prepričan sem, da me ne bo - F.Kolbl)
|
|
Rumeni mu�kat |
na vrh |
Je ena najstarej�ih mu�katnih sort, ki naj bi jo Noet vzel na barko. Dokazano
je, da so sorto prinesli Rimljani iz Male Azije in Egipta, sorto so opisali kot
Uva Apiana
(grozdje, ki privlači čebele). Je aromatična sorta, s precej
ustaljeno srednje veliko rodnostjo. Grozdne jagode so srednje velike, okrogle z
debelo ko�ico, rumeno zelene do zlato rumene barve, imajo značilen mu�katni
okus in vonj. Zelo močno so razvite primarne in aromatične buketne snovi �e v
sami grozdni jagodi. Sorta ima dolgo vegetacijsko dobo in dozoreva pozno.
Ustrezajo ji prepustna tla in suho vreme ob dozorevanju. Mo�t dosega ob polni
zrelosti 20 do 24% sladkorja in 6 do 9g/l skupnih kislin, kar daje osnovo za
vina vrhunske kakovosti, polnega okusa, z izrazito in bogato, �iroko odprto mu�katno
aromo in cvetico.
Na ocenjevanju dru�tva vinogradnikov in prijateljev
vina je tako na� mu�kat prejel vsa leta dosedaj - in to
zlata priznanja !
Priporočamo ga predvsem ljubiteljem sladkih in izrazito aromatičnih
vin. |
|
�ipon |
na vrh |
Ime izvira iz
Napoleonovih časov (si bon - dobro, kar so podomačili v �ipon). Zrel grozd je
srednje velik do velik, valjaste oblike, srednje zbit, s srednjimi do velikimi
podolgovato-okroglimi jagodami, zelenkasto rumene do zlato rumene barve.
Dozoreva zelo pozno in ni najbolj odporen na zimske pozebe. Na najbolj�ih legah
in v ugodnih letinah z malo padavin (5 do 10mm) in nato ob
toplem,
suhem vremenu do konca meseca in v oktobru daje zlasti v Ljutomersko-ormo�kih
goricah vina vrhunske kakovosti. Mo�t iz grozdja polne zrelosti ima 18 do 20%
sladkorja in 7 do 11 g/l skupnih kislin. daje vina z bolj ali manj sortno
značilno, vendar diskretno cvetico, ki so rumeno zelenkaste barve, harmonično
sve�a, kisline so vgrajene v ne previsok alkohol. Vino ima pri veliki rodnosti
nizek alkohol in nizek ekstrakt, izstopajočo kislost in ne�no, lepo vinsko
cvetico. Če pa se vinogradniki, zlasti v
Ljutomersko-ormo�kih goricah, kjer daje ta sorta najbolj�o kakovost, odločijo za
ni�je pridelke in čakajo s trgatvijo do prezrelosti grozdja, odvisno seveda od
vremenski razmer in nastane �e plemenita gniloba, je to čudovito vino s polnim
ekstraktom, kjer so kisline lepo vkomponirane v harmonično celoto, z zapeljivo
�armantno cvetico in aromo, ki se dolgo ohranja. Zato ta
vina odlično dopolnjujejo �tevilne jedi v skladno celoto.
Na� �ipon na svoji s soncem obsijani jugozahodni legi dosega polno zrelost in
harmoničnost. Kot polsuho vino ga priporočamo za ljubitelje, ki imajo raj�i manj
aromatična in manj sladka vina.
Letos smo ga pridelali prvič kot sortno vino, del ga �e vedno uporabljamo za
namizno vino zvrsti, ki se odlično me�a z mineralno vodo (brizganci). |
|
|
Splo�no |
na vrh |
NAVODILA (povzetek iz knjige
prof.dr.danica �IKOVEC: Vino - pijača do�ivetja)
str. 286
vino je izredno občutljivo na temperaturna
nihanja in na svetlobo
- Vino skladi�čite pri temperaturi 10-12oC - to je v
resnici tudi temperatura
pri kateri lahko ponudimo belo vino!
- Vino mora biti skladi�čeno na temnem, svetloba pospe�uje
procese staranja! Če nimate temnega prostora, ga skladi�čite v zaprti
kartonski �katli! str.284
NEPRIMERNOST KUPOVANJA RAZSTAVLJENIH BUTELJK
Na prodajne police naj bi se steklenice iz skladi�ča name�čale vsak
dan ne pa na zalogo več dni. Steklenice, ki so v izlo�bi bi morale
biti napolnjene z vodo in označene z napisom, da gre za vzorec. Če je
vino izpostavljeno svetlobi dobi pod vplivom svetlobnih �arkov
negativne, celo zdravju �kodljive sestavine. |
|
(c)
vinoteka2000 |
|